Franja

Zadetki iskanja

  • legge

    A) f

    1. zakon:
    legge ordinaria, speciale navadni, posebni zakon
    a termini di legge po zakonu, na podlagi zakona
    lo spirito della legge duh zakona
    la legge è entrata in vigore zakon je stopil v veljavo
    promulgare una legge razglasiti zakon
    emanare una legge izdati zakon
    osservare la legge spoštovati zakon
    violare, trasgredire la legge prekršiti zakon
    abrogare una legge preklicati zakon
    dettar legge zapovedati
    stabilire con legge določiti z zakonom
    così dice la legge tako pravi zakon
    la necessità non ha legge sila menja zakon
    le leggi della pittura zakoni slikarstva
    le leggi della fisica fizikalni zakoni
    legge di Archimede Arhimedov zakon

    2. pravo:
    laurea in legge diploma iz prava
    uomo di legge pravni strokovnjak, pravnik

    3. zakon, zakonska oblast:
    in nome della legge v imenu zakona

    4. ekst. zakon:
    la legge del più forte zakon močnejšega
    la legge della giungla zakon džungle
    la legge dell'omertà obljuba molčečnosti (pri mafiji); pajdaštvo
    PREGOVORI: fatta la legge trovato l'inganno preg. vsak zakon ima stranska vrata

    B) agg. invar. zakonski:
    decreto legge zakonska odločba
  • legna f drva:
    spaccare la legna sekati drva
    far legna drvariti (v gozdu)
    mettere legna al fuoco pren. prilivati olje na ogenj
    portare legna al bosco pren. vodo nositi v Savo
    tagliare la legna addosso a qcn. koga opravljati, obrekovati
  • lēi

    A) pron.

    1. ona; njo

    2. Vi; Vas:
    il di lei pisarn. njegov, njen
    la di lei pisarn. njegova, njena

    B) m
    usare il lei vikati
    dare del lei a qcn. koga vikati
  • lenôba (-e) f

    1. pigrizia; poltroneria, accidia; infingardaggine; neghittosità; scioperatezza

    2. (lenarjenje) fiacca; ozio:
    pog. lenobo pasti, prodajati battere la fiacca

    3. pren. pigrone, pigraccio, poltrone; pelandrone
    PREGOVORI:
    lenoba je mati vseh pregreh l'ozio è padre dei vizi
  • lenzuōlo m (m pl. -li; f pl. -la) rjuha:
    cacciarsi tra le lenzuola iti spat, leči
    covare le lenzuola poležavati
    il bianco lenzuolo della neve bela snežna odeja
    PREGOVORI: il caldo dei lenzuoli non fa bollir la pentola preg. kdor dolgo spi, obira kosti
  • leone m (f -essa)

    1. zool. lev (Felis leo):
    battersi da leone, come un leone boriti se kot lev
    febbre da leone pren. konjska mrzlica
    farsi la parte del leone pren. prilastiti si levji delež

    2. pren. silak, srčen mož

    3. astr. lev
  • lép (-a -o)

    A) adj.

    1. bello:
    lep obraz bel viso, visino
    lepe noge belle gambe
    lepa kot sonce bella come il sole

    2. pren. (čist, snažen) pulito, ordinato:
    lepi zvezki quaderni ordinati

    3. (ki zbuja ugodje, prinaša zadovoljstvo) bello, incantevole, piacevole, ameno:
    lepi kraji bei posti
    odnesli so najlepše vtise ne riportarono i più bei ricordi
    čaka ga lepa prihodnost lo attende un bell'avvenire, è un giovane di belle speranze

    4. (ki ima zaželene lastnosti glede na zunanjost) bello:
    piše lep jezik scrive in bella lingua
    naredil se je lep dan la giornata s'è fatta bella

    5. (ki presega povprečje; precejšen) bello:
    ima kar lepe dohodke ha bei redditi
    spremil ga je lep kos poti lo accompagnò un bel pezzo di strada

    6. (zelo pozitiven) bello; ottimo; tanto:
    doseči lepe rezultate conseguire ottimi risultati
    hvala lepa!, najlepša hvala! mille grazie!, tante grazie!

    7. iron. (za izražanje negativnosti, zanikanja) bello:
    v lepo družbo zahajaš bei compagni ti sei trovato
    lepo presenečenje si mi pripravil m'hai fatto una bella sorpresa

    8. pren. (poudarja pomen samostalnika) bello:
    imeti lepo priložnost avere una bella opportunità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lep čas koga čakati aspettare qcn. un bel po' di tempo
    to so bili lepi časi bei tempi!
    lepega dne un bel giorno
    pren. lepi spol il bel, il gentil sesso
    za koga ne imeti lepe besede essere scortese con qcn.
    z lepo (dobro)
    besedo pri kom nič ne opraviti non combinare niente con le belle
    lepo godljo komu skuhati combinare un bel pasticcio
    iron. hvala lepa za tako pomoč bell'aiuto il tuo (il vostro) !
    na lepe oči posojati denar prestare soldi sulla parola
    lepa reč, kaj naj storim?! (izraža zadrego) mo' che faccio?!
    ta je lepa! quest'è bella!
    biti v najlepših (najboljših)
    letih essere nel fiore degli anni
    bot. lepa kislica romice (Rumex pulcher)
    lepi čeveljc ciripedio, pianella della Madonna (Cyripedium calceolus)
    lepi jeglič primula (Primula auricula)

    B) lépi (-a -o) m, f, n
    ne z lepo ne z grdo né con le belle né con le brutte
    delati se lepega farsi bello
    (kaj storiti) zaradi lepšega per far colpo, per fare bella figura
    iti na lepše andarsene, andare in vacanza, andare a spassarsela
    na vsem lepem d'un tratto, improvvisamente
    iti na sprehod v lepem andare a passeggio col bel tempo
    iskanje lepega v umetnosti la ricerca del bello nell'arte
  • lepílo (-a) n

    1. colla:
    lepilo dobro drži la colla tiene, attacca, fa presa
    mizarsko lepilo colla forte, da falegname, cervona
    rastlinsko, živalsko lepilo colla vegetale, animale
    naravna, sintetična lepila colle naturali, sintetiche
    filat. brazdasto lepilo collatura
    dekstrinsko, kazeinsko lepilo colla alla destrina, alla caseina
    hladno, toplo lepilo colla a freddo, a caldo
    lepilo iz škroba colla all'amido

    2. pellicola (di colla)
  • lépiti (-im)

    A) imperf. ➞ zalepiti

    1. incollare, appiccicare; attaccare:
    lepiti znamke incollare i francobolli
    lepiti plakate attaccare i manifesti
    lepiti na karton cartonare

    2. (imeti lepilno moč) attaccare

    B) lépiti se (-im se) imperf. refl.

    1. attaccarsi, appiccicarsi (tudi ekst.):
    od žeje se jezik kar lepi na nebo dalla sete la lingua si appiccica al palato
    od spanca se mu lepijo oči gli si chiudono gli occhi dal sonno
    lepiti se komu na pete star sempre dietro a qcn.
    oči se lepijo na stvareh mangiare con gli occhi

    2. knjiž. lepiti se od (odlepljati se) staccarsi
  • lepôta (-e) f

    1. bellezza; avvenenza; grazia; bello; vaghezza; vezzosità:
    ženska lepota bellezza femminile
    klasična lepota bellezza classica

    2. (lepa stvar) bellezza, attrattiva:
    občudovati naravne lepote ammirare le bellezze naturali
    biti cvet lepote essere bellissimi (-a)
    sijati v vsej svoji lepoti risplendere in tutta la propria bellezza
    šalj. deveta lepota fossetta (del mento)
  • lēpre f

    1. zool. zajec (Lepus):
    correre come una lepre pren. teči kot zajec
    vedere dove sta la lepre pren. videti, v katerem grmu tiči zajec
    pigliare la lepre col carro pren. delati po polževo

    2. šport zajec (tekač, ki diktira tempo)

    3. kulin. zajčje meso:
    spezzatino di lepre zajčja obara
    PREGOVORI: una volta corre il cane, una volta la lepre preg. enkrat teče pes, drugič zajec
  • lés (-á) m

    1. legno:
    les gori, se napne, vpija vlago il legno arde, si gonfia, assorbe l'umidità
    impregnirati les impregnare il legno
    sekati, skobljati, žagati les abbattere, piallare, segare il legno
    grčav, mehak, trd les legno nodoso, dolce, duro
    lastnosti, struktura lesa proprietà, struttura del legno
    obdelava, predelava lesa lavorazione, trasformazione del legno
    bukov, hrastov, lipov, smrekov les (legno di) faggio, (di) quercia, (di) tiglio, (di) abete
    eksotični les legno esotico

    2. (kosi lesa za določeno uporabo) legno, legname; legna:
    izvažati les esportare il legname
    kubični meter lesa un metro cubo di legname
    gradbeni, stavbni les legname da costruzione
    tesani, žagani les legname squadrato, segato
    les za kurjavo legna da ardere

    3. knjiž. (gozd) bosco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti iz drugačnega lesa essere diverso
    biti malo čez les mancare di un venerdì, di una rotella
    papir. brusiti les sfibrare il legno
    Kristus visi razpet na lesu Cristo pende dalla croce
    prodati stoječi les, les na panju vendere legname da abbattere
    um. razstavljati les esporre sculture, statue in legno
    soba je vsa v lesu la stanza è tutta rivestita in legno
    kem. suha destilacija lesa distillazione secca del legno
    bot. božji les agrifoglio, leccio spinoso (Ilex aquifolium)
    celulozni les legno da cellulosa
    črni les legno di aghifoglia
    bot. gadov les (krhlika) ramno (Rhamnus frangula)
    jamski les legname per miniera
    bot. kačji les viburno (Viburnum lantana)
    okrogli les tondello
    bot. pasji, volčji les lonicera (Lonicera)
    pozni les strato più fitto (dell'anello annuale)
    agr. rastni, rodni les rami fruttiferi
    upognjeni les legno ricurvo
    vezani les legno compensato
  • lesketáti se (-ám se) imperf. refl.

    1. luccicare, brillare, (ri)splendere, scintillare, sfavillare:
    rosa se lesketa la rugiada luccica
    oči se lesketajo od vznemirjenja gli occhi luccicano dal turbamento
    v dvorani se je vse lesketalo od zlata in biserov nel salone era tutto uno scintillio d'oro e di perle

    2. pren. biancheggiare
  • lesso

    A) agg. kulin. kuhan:
    carne lessa kuhano meso
    chi la vuol lessa e chi arrosto pren. ta tako, oni drugače

    B) m kulin. kuhano meso; kuhana govedina
  • lésti (lézem) imperf.

    1. strisciare (rettile, lumaca);
    lesti na drevo arrampicarsi sull'albero

    2. pren. arrancare, avanzare lentamente, faticosamente:
    alpinist leze proti vrhu gore l'alpinista avanza lentamente verso la cima della montagna

    3. scorrere, colare (sudore, lacrime)

    4. andare:
    lesti ko polž andare a passo di lumaca
    lesti po vseh štirih andare carponi

    5. pren. (prodirati, riniti, prihajati) uscire, spuntare; penetrare, filtrare:
    iz razpok je lezla voda l'acqua usciva dalle fessure
    prva travica že leze iz zemlje la prima erbetta sta già spuntando dalla terra
    jutranja svetloba leze skozi okna la luce mattutina filtra dalle finestre

    6. cascare

    7. diffondersi, propagarsi:
    utrujenost leze po vsem telesu la stanchezza si propaga per tutto il corpo

    8. (počasi se bližati) andare; calare; sprofondare:
    lesti proti sedemdesetim andare verso la settantina
    lesti v dolgove sprofondare nei debiti

    9. pren. (počasi minevati) passare, scorrere lento (ore, tempo)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prišlo je vse, kar leze in gre è venuta tantissima gente
    od presenečenja so mu oči lezle iz jamic dallo stupore strabuzzò gli occhi
    sonce leze izza hriba, za hrib il sole sorge, tramonta dietro la montagna
    hiša leze na kup la casa è fatiscente
    lesti na kup (od žalosti, obupa) disperare
    lesti vkup (od lakote) crollare (dalla fame)
    lesti na oči (spanec) appesantire le palpebre
    lesti na prsi (glava) reclinare sul petto
    lesti v glavo (vino) dare alla testa
    lesti v dve gube incurvarsi, piegarsi (dalla vecchiaia)
    lesti v hrib (cesta) arrampicarsi, inerpicarsi sul monte
    lesti v kosti (strah) prendere paura, impaurirsi
    lesti v leta invecchiare
    pog. vulg. lesti nekam, v rit, v zadnjico komu adulare qcn., vulg. leccare il culo a qcn.
    lesti narazen (blago) essere logoro
    lesti narazen (lice, od zadovoljstva) allargarsi in un sorriso di soddisfazione
    lesti narazen (propadati) andare in rovina
    lesti skupaj (oči) chiudersi dal sonno
    žarg. šol. komaj lesti passare la classe a malapena, essere un cattivo scolaro
  • letálo (-a) n aer. aeroplano, aereo:
    letalo se dviga, kroži, leti, pristaja, vzleti l'aereo prende quota, gira, vola, atterra, decolla
    povzpeti se v letalo salire sull'aereo, a bordo (dell'aereo)
    kabina, krila, rep letala la cabina, le ali, la coda dell'aereo
    posadka letala, potniki v letalu l'equipaggio, i passeggeri dell'aereo
    jadralno, motorno, nadzvočno, reakcijsko letalo aliante, aereo a motore, supersonico, a reazione (reattore)
    potniško, šolsko letalo aereo per passeggeri, aereo scuola
    dvomotorno, dvosedežno letalo bimotore, biposto
    voj. anfibijsko, bombniško, izvidniško, lovsko letalo aereo anfibio, da bombardamento (bombardiere), da ricognizione (ricognitore), da caccia (caccia)
    doseg letala autonomia di volo (dell'aereo)
  • létati (-am) imperf.

    1. volare:
    metulj leta od cveta do cveta la farfalla vola di fiore in fiore
    letati nad sorvolare
    letati okoli volteggiare

    2. pren. (hoditi) andare; andare spesso; correre:
    letati s seje na sejo andare da una riunione all'altra
    letati za zaslužkom correre dietro ai guadagni

    3. pog. (tekati) correre, rincorrere

    4. pren. (prizadevati si za ljubezensko naklonjenost) correre:
    letati za ženskami correre dietro alle donne, alle gonnelle
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ko sem še bos okoli letal quand'ero ancora bambino
    pren. previsoko letati presumere troppo di sé, puntare troppo in alto
    pog. celo noč letati correre continuamente al gabinetto
    PREGOVORI:
    kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo alto, facilmente inciampa
  • letéti (-ím) imperf.

    1. volare:
    divje gosi letijo v klinu le oche selvatiche volano a cuneo
    vesoljska ladja leti proti luni l'astronave vola verso la luna
    pilot leti vsak teden na progi Ljubljana—Dunaj il pilota vola settimanalmente sulla linea Lubiana—Vienna
    leteti čez trasvolare

    2. (premikati se zaradi sunka, odriva) volare:
    izpod kladiva letijo iskre di sotto l'incudine volano le scintille
    krogle letijo z vseh strani le pallottole fischiano da tutte le parti

    3. pren. pog. (teči, hiteti) volare, correre:
    letim po knjigo v knjigarno corro in libreria a prendere il libro

    4. (hitro minevati) volare:
    čas leti il tempo vola

    5. (biti izključen, odpuščen) essere espulso, licenziato

    6. leteti na pren. essere diretto, rivolto, alludere a, riguardare qcn., qcs.:
    očitki letijo name i rimproveri sono rivolti a me
    pritožbe kupcev letijo na slabo postrežbo le recriminazioni degli acquirenti sono dirette al pessimo servizio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na sestanku so letele tudi ostre besede alla riunione sono volate anche parole grosse
    kadar je razburjena, ji vse leti iz rok quand'è eccitata, le casca tutto dalle mani
    ko je šel po cesti, so vsi klobuki leteli z glav quando passava per la strada tutti si toglievano il cappello
    vse že leti na kup tutto va in rovina
    pren. denar mu kar leti na kup fa soldi a palate
    vpila je, da je vse skupaj letelo strillava come un'ossessa
    misliti, da bodo pečena piščeta v usta letela aspettarsi che la manna piova in bocca
    pero mi kar leti po papirju la penna vola sulla carta
    leteti vsevprek (npr. šale) volare, sprizzare
    leteti narazen (npr. voz) sfasciarsi
    pog. leteti stran (omet) staccarsi, cadere
    žvižgal je, da je kar skozi ušesa letelo fischiava così forte da rompere i timpani
    PREGOVORI:
    enaki ptiči skupaj letijo gli uccelli si appaiano coi loro pari
  • létnik (-a) m

    1. (enoletna doba periodične publikacije) annata

    2. (ljudje rojeni istega leta) anno, classe:
    vpoklican je bil letnik 1970 è stata chiamata alle armi la classe 1970

    3. (kar je pridelano v istem letu, zlasti vino) annata

    4. (stopnja študija v visokih šolah) anno; (v srednjih šolah) classe

    5. lov. (enoletna moška žival) camoscio, capriolo di un anno

    6. star. socio corrispondente (di accademia)
  • léto1 (-a) n

    1. anno:
    leto ima 365 dni l'anno ha 365 giorni
    lansko, letošnje leto l'anno scorso, quest'anno
    preteklo leto, prihodnje leto l'anno passato, l'anno prossimo
    astronomsko, lunino, navadno, novo, prestopno, zvezdno leto anno solare, lunare, comune, nuovo, bisestile, siderale
    star. v letu Gospodovem l'anno del Signore
    dogodek leta l'avvenimento dell'anno
    lansko leto (lani) l'anno scorso
    to leto (letos) quest'anno
    vsako leto ogni anno
    1. maja tega leta il primo maggio (del) corrente anno

    2. (ta čas glede na kako značilnost) anno:
    geofizikalno leto anno geofisico
    Mozartovo leto anno mozartiano
    olimpijsko leto anno olimpico, delle Olimpiadi

    3. (čas dvanajstih mesecev z drugačnim stalnim začetkom) anno, stagione:
    lovsko leto stagione della caccia, venatoria
    kitajsko, muslimansko leto anno cinese, musulmano
    šolsko leto anno scolastico
    študijsko leto anno accademico

    4. (s števnikom čas 12 mesecev) anno; primavera:
    že tretje leto poteka, odkar ga ni sono tre anni che è andato via
    deset let zapora dieci anni di prigione
    otrok ima, je star dve leti il bambino ha due anni
    ženska pri sedemdesetih letih una donna sulla settantina
    mladini do 16. leta vstop prepovedan vietato l'ingresso ai minori di 16 anni

    5. (omejeno trajanje v življenju) anno:
    otroška, mladostna, zrela leta gli anni dell'infanzia, gli anni giovanili, della maturità
    leta krize, vojna leta gli anni della crisi, della guerra
    kriza tridesetih let la crisi degli anni trenta

    6. (letnik študija) anno:
    tretje leto filozofije il terzo anno di filosofia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    star. pisalo se je leto 1848 correva l'anno 1848
    on skriva leta, njemu se leta ne poznajo porta benissimo gli anni
    leto na leto, leto za letom, iz leta v leto anno dopo anno, di anno in anno
    pren. leto in dan mai; sempre
    pred leti anni fa, una volta
    biti v letih essere anziano, essere avanti negli anni; avere molte primavere
    šalj. Abrahamova leta i cinquanta
    šalj. ne videti koga sedem hrvaških, laških let non aver visto uno un sacco di tempo
    biti v cvetu let essere nel fiore degli anni
    pren. sedem debelih, suhih let gli anni delle vacche grasse, delle vacche magre
    imeti že sedemdeset let na grbi avere già settant'anni sul groppone, aver superato la settantina
    gospodarsko (poslovno)
    leto anno finanziario
    proračunsko leto esercizio finanziario
    fiz. svetlobno leto anno luce
    rel. sveto leto anno santo
    prestopno leto anno bisestile
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte