privláčen (-čna -o) adj.
1. attraente, affascinante, piacente; j. it. sfizioso:
ni lepa, ampak zelo privlačna non è bella ma assai piacente
2. allettante, allettevole, invitante; avvincente:
privlačne cene prezzi allettanti
privlačno branje lettura avvincente
3. delicato; magnetico:
privlačne črte lineamenti delicati
privlačen pogled sguardo magnetico
Zadetki iskanja
- prizadejáti (-déjem) perf.
1. colpire, danneggiare:
mesto je potres zelo prizadel la città ha riportato gravi danni dal terremoto, è stata gravemente danneggiata dal terremoto
2.
prizadejati bolečino, žalost arrecare dolore, tristezza
prizadejati krivico commettere ingiustizia nei confronti di
prizadejati škodo arrecare danno a - prizadéti (-dénem) | prizadévati (-am)
A) perf. imperf.
1. addolorare, affliggere; pren. ledere, offendere, intaccare; turbare:
prizadeti dobro ime, čast ledere, offendere la reputazione, l'onore di qcn.
vsaka krivica ga zelo prizadene ogni ingiustizia lo addolora amaramente
2. colpire:
povodenj je najbolj prizadela kmečko prebivalstvo l'alluvione ha colpito anzitutto la popolazione delle campagne
bolezen, ki lahko prizadene srce una malattia che può colpire il cuore
3.
prizadeti bolečino,žalost arrecare sofferenza, dolore
prizadeti škodo infliggere, arrecare danni
B) prizadévati si (-am si) imperf. refl. adoperarsi, cercare, ingegnarsi, premurarsi, prodigarsi:
prizadevati si za čim boljši uspeh adoperarsi per ottenere il miglior risultato possibile
prizadevati si v pomoč žrtvam potresa prodigarsi per soccorrere i terremotati - probabilità f
1. verjetnost:
con molta probabilità sarò qui domani zelo verjetno bom jutri tu
2. mat. verjetnost, probabiliteta:
calcolo delle probabilità verjetnostni račun - prōdigo
A) agg. (m pl. -ghi)
1. razsipen, potraten:
figliol prodigo pren. izgubljeni sin
2. darežljiv, radodaren:
essere prodigo di premure biti zelo pozoren
prodigo di parole blebetav
B) m (f -ga; m pl. -ghi) razsipnež, razsipnica; radodarnež - pure
A) cong.
1. vendar:
è molto giovane, pure è bravissimo zelo je mlad, vendar silno sposoben
2. četudi, čeprav:
non accetterei, mi dessero pure tutto l'oro del mondo ne bi sprejel, pa četudi za vse na svetu
B) avv.
1. tudi:
vengo io e pure mia moglie prišel bom, pa tudi moja žena
2. kar:
continua pure! kar nadaljuj!
C) cong.
pur di ( + infinitiv) (samo) da
dare qualsiasi cosa pur di saperlo vse bi dal, da bi zvedel - qualità f
1. kvaliteta, kakovost:
merce di buona, ottima, cattiva, pessima, scadente qualità blago dobre, odlične, slabe, zelo slabe kakovosti
di prima qualità prvovrsten, odlične kakovosti
salto di qualità kvalitetni skok
2. lastnost:
buone qualità dobre lastnosti
qualità negative napake, slabosti
3. vrlina; čednost; vrednost
4. vrsta:
oggetti di varie qualità predmeti vseh vrst
5. lastnost, značilnost:
in qualità di kot:
nella mia qualità di ambasciatore ho presentato una formale protesta kot ambasador sem vložil formalen protest
6. jezik kvaliteta (samoglasnika) - quantità f
1. količina; kolikost:
la quantità delle riserve è in continua diminuzione količina zalog stalno pada
2. množina, veliko število:
una grande quantità di turisti veliko število turistov
in quantità obilo, mnogo, veliko
in grande, piccola quantità zelo veliko, malo
3. jezik kvantiteta - quasi
A) avv.
1. skoraj; približno:
aspetto da quasi un'ora že skoraj uro čakam
quasi mai zelo redko
2. morda, verjetno:
direi quasi di avercela fatta rekel bi, da mi je morda uspelo
quasi quasi me ne andrei morda bi kar šel
3. kmalu; toliko, da ne:
quasi mi investiva kmalu bi me povozil
4. kot, kot da:
sembrerebbe quasi pentito zdi se, kot da bi se pokesal
procedeva veloce, quasi portato dal vento šel je hitro, kot da bi ga nosil veter
B) cong. kot da bi:
non fa che dare ordini quasi fosse lui il capo samo ukazuje, kot da bi bil on šef - quattro
A) agg.
1. štiri:
le quattro stagioni štirje letni časi
i quattro punti cardinali štiri strani neba
pezzo a quattro mani glasba štiriročna skladba
tetto a quattro acque gradb. štirikapna streha
avere quattro occhi šalj. nositi naočnike
chiuso fra quattro mura, pareti zaprt med štirimi stenami
gridare qcs. ai quattro venti kaj razglasiti, obesiti na veliki zvon
parlare a quattr'occhi govoriti na štiri oči
2. četrti:
vengo il quattro giugno pridem četrtega junija
oggi ne abbiamo quattro danes smo četrtega
3. ekst. malo, nekaj:
abito qui, a quattro passi stanujem tu blizu
quattro gatti pren. slabš. zelo malo ljudi
fare quattro chiacchere poklepetati
fare quattro salti malo po domače zaplesati
sudare quattro camicie pren. garati kot črna živina, pošteno se namučiti
B) m, f štiri:
le quattro štiri (ura)
tiro a quattro četverovprega
quattro con, quattro senza šport četverec s krmarjem, brez krmarja
dirne quattro a qcn. koga pošteno okregati
essere vero come due e due fanno quattro biti zanesljivo res
fare il diavolo a quattro zganjati vik in krik; narediti sceno, ostro reagirati
fare le scale a quattro ekst. hitro iti po stopnicah
farsi in quattro pren. garati kot črna živina; močno si prizadevati, potruditi se - rábiti (-im)
A) imperf.
1. (uporabljati) usare, far uso, impiegare, adoperare; servire, servirsi:
zdravilo, ki se rabi proti malariji un farmaco impiegato contro la malaria
pšenico rabijo za kruh il frumento serve per fare il pane
lahkomiselno rabiti denar avere le mani bucate
vsak ima pravico rabiti svoj materni jezik ognuno ha diritto di servirsi della propria lingua materna
posestva nima za kaj rabiti non sa che farsene del podere
rabiti silo impiegare la forza
rabiti pamet pensare (razionalmente), usare, adoperare il cervello
spretno rabiti jezik avere la parlantina facile, sciolta
pog. dolgo časa si rabil, da si se spomnil ti ci è voluto molto tempo perché ti ricordassi
2. ekst. servire; giovare; esser utile:
noge mu ne rabijo več le gambe non lo reggono più
3. rabiti za, kot servire, servirsi, impiegare, usare;
kot orožje so jim rabili kiji loro arma era la clava, si servivano della clava come arma
4. pog. (potrebovati) servire, occorrere, necessitare, aver bisogno:
da bi delo opravil, rabi čas in prostor per finire il lavoro, ha bisogno di tempo e di spazio
otroci rabijo vitaminsko hrano i bambini hanno bisogno di un'alimentazione vitaminica
B) rábiti se (-im se) imperf. refl. (obrabljati se) logorarsi, consumarsi:
tkanina se na komolcih zelo rabi il tessuto si logora specie sui gomiti - ràd (ráda -o) adj.
1. volentieri, di buon grado, di buona voglia:
ali greš z menoj? Rad vieni con me? Volentieri
2. rad bi (izraža željo osebka):
rada bi se poročila vorrebbe, le piacerebbe sposarsi
domov bi rad vorrei andare a casa
3. imeti rad (ljubiti) amare, voler bene; ekst. piacere:
otroci imajo radi babico i bambini amano la nonna
na obrazu se mu pozna, da ima rad žganje gli si vede in faccia che gli piace bere
4. (izraža nagnjenje k določenemu dogajanju, pogostnost dejanja):
rada pleše le piace ballare
zelo rado jo zebe è un tipo freddoloso
kaj takega se rado zgodi cose del genere capitano spesso
5. pren. rad ali nerad volente o nolente, spinte o sponte, che si voglia o no:
to moraš narediti rad ali nerad questo devi farlo, volente o nolente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rade volje narediti kaj fare qcs. volentieri, di buona voglia
pog. rada se gledata i due si vogliono bene
pojdi že, bog te nima rad e vattene una buona volta
pren. preveč rad se imeti aver troppa cura di sé - razbírati (-am) | razbráti (-bêrem) imperf., perf.
1. leggere, interpretare; decifrare:
razbirati napise leggere le iscrizioni
razbrati šifrirano besedilo decifrare il testo cifrato
2. dedurre, desumere; discernere; scoprire; vagliare, valutare:
razbirati posamezne predmete discernere i singoli oggetti
iz njegovih besed razbiram, da je zelo zadovoljen dalle sue parole deduco che è assai soddisfatto
pren. razbirati zrno od plev distinguere il grano dal loglio - razlíka (-e) f
1. differenza, diversità; disuguaglianza, discrepanza, distinzione:
jasna razlika una netta distinzione
pomenske in stilne razlike med besedami le differenze di significato e di stile fra le parole
družbene, politične razlike differenze sociali, politiche
podnebne, temperaturne razlike differenze di clima, di temperatura
višinska razlika dislivello, differenza di quota, differenza di altezza
2. differenza (tudi mat. ):
razlika in vsota la differenza e la somma
dobiti, izplačati razliko ricevere, pagare la differenza
3. brez razlike (za podkrepitev trditve) senza distinzione, indistintamente:
povabil je vse brez razlike invitò tutti indistintamente
4. s to razliko (, da) (za omejevanje povedanega) salvo che:
brata sta si zelo podobna s to razliko, da je mlajši nekoliko večji i due fratelli si somigliano molto, salvo che il più giovane è un po' più alto
5. za razliko (od) a differenza (di):
rezultat je tokrat za razliko od prejšnjih poskusov zelo dober il risultato questa volta, a differenza dei tentativi precedenti, è eccellente - razlikováti (-újem)
A) imperf.
1. distinguere:
razlikovati užitne in neužitne gobe distinguere i funghi commestibili dai velenosi
2. ekst. distinguere, differenziare:
ta lastnost ga razlikuje od drugih ljudi questa qualità, caratteristica lo distingue dagli altri
B) razlikováti se (-újem se) imperf. refl. distinguersi, differenziarsi; differire:
mnenja o tem se zelo razlikujejo i pareri in merito a/su ciò differiscono sensibilmente - rendimento m
1. učinek, uspešnost, sposobnost:
un tecnico di alto rendimento zelo učinkovit, sposoben strokovnjak
2. donos
3. mehan. učinek:
rendimento di un motore učinek motorja - requisito m
1. lastnost
2. ekst. kvaliteta, sposobnost:
un giovane con molti requisiti zelo sposoben mladenič
avere i requisiti per qcs. imeti vse potrebno za - rivestire
A) v. tr. (pres. rivēsto)
1. ponovno obleči, oblačiti
2. obleči, oblačiti, nositi; pren. privzeti, imeti:
rivestire le armi pren. ponovno vojskovati se
rivestire la tuta obleči delovno haljo
la questione riveste una grande importanza zadeva je zelo pomembna
3. obložiti, oblagati
4. prevleči; pren. prekrivati, skrivati
5. pren. imeti (čin, funkcijo); opravljati; imenovati, postaviti, postavljati (za):
riveste la carica di sindaco opravlja funkcijo župana
rivestire qcn. di una carica koga postaviti, imenovati za kaj
B) ➞ rivestirsi v. rifl. (pres. mi rivēsto)
1. ponovno se obleči, oblačiti; ekst. obleči, oblačiti se
2. preobleči, preoblačiti se - romanzo2 m
1. lit. roman:
romanzo d'appendice roman v nadaljevanjih; slabš. pogrošni roman
romanzo d'avventure pustolovski roman
romanzo ciclico ciklični roman
romanzo educativo, filosofico vzgojni, filozofski roman
romanzo epistolare roman v pismih
romanzo fiume zelo dolg roman
romanzo giallo kriminalka
romanzo psicologico, storico psihološki, zgodovinski roman
romanzo rosa ljubezenski roman
romanzo sceneggiato televizijska priredba romana
2. ekst. pren. neverjetna, izmišljena zgodba
3. roman, ljubezensko razmerje - sacco1 m (pl. -chi)
1. vreča:
riempire, vuotare il sacco napolniti, sprazniti vrečo
a sacco obl. vrečast (kroj)
corsa nei sacchi igre tek v vrečah
sacchi postali poštne vreče
cogliere qcn. con le mani nel sacco pren. koga zalotiti pri dejanju
colmare il sacco pren. pretiravati
fare qcs. con la testa nel sacco pren. kaj narediti brezglavo, nemarno
mettere qcn. nel sacco pren. koga prevarati; koga ugnati v kozji rog; dati koga v žakelj
non è farina del tuo sacco pren. to pa ni zraslo na tvojem zelniku
sembrare un sacco izgledati kot žakelj (v slabo krojeni obleki)
tenere il sacco a qcn. pren. komu držati vrečo, žakelj
tornarsene con le pive nel sacco pren. vrniti se razočaran, z dolgim nosom
vuotare il sacco pren. izkašljati se
2. polna vreča (vsebina):
sacco d'ossa pren. suhec
sacco di stracci pren. slabš. slabo oblečena oseba
3. pren. pog. vreča, kup:
avere un sacco di quattrini imeti kup denarja
dare a qcn. un sacco di botte, di legnate komu prešteti kosti, koga prebunkati
dire un sacco di bugie debele klatiti
volersi un sacco di bene strašno se imeti rad
un sacco (moltissimo, tantissimo) zelo, strašno, hudo, super
4. vrečevina; kuta:
vestire il sacco relig. stopiti v red, pomenišiti se
5. ekst. šport (boksarska) vreča
sacco alpino, da alpinista alpin. (planinski) nahrbtnik
sacco da bivacco alpin. bivak vreča
sacco a pelo spalna vreča
sacco da viaggio potovalna vreča
fare colazione al sacco jesti na prostem
6. ekst.
sacco delle acque, amniotico plodnik, amnion
sacco lacrimale anat. solznik, solzna vrečica
sacco della rete rib. vreča
sacco scrotale anat. modnik
7. pog. šalj. trebuh, vamp:
riempirsi il sacco nabasati, nažreti se
8. žarg. tisočak
PREGOVORI: non dir quattro se non l'hai nel sacco preg. ne delaj računov brez krčmarja
sacco vuoto non sta in piedi preg. prazna vreča ne stoji pokonci