Franja

Zadetki iskanja

  • nôrec (-rca) m

    1. matto, pazzo, folle:
    saj nisem norec, da bi šel non ci vado, fossi matto!

    2. pren. (kdor v ravnanju pretirava) pazzo, forsennato:
    ta norec dela ves dan il forsennato lavora tutto il giorno

    3. metal. maglio; (za zabijanje pilotov) mazzapicchio, mazzeranga

    4. (zatič pri verigi) spina, perno (della catena)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    briti norce iz koga, s kom; delati se norca iz koga burlarsi di qcn., prendere in giro qcn.
    imeti koga za norca prendere in giro, ingannare, fregare qcn.
    drveti kot norec correre come un pazzo
    dvorni norec buffone di corte
    šalj. bog daj norcem pamet, meni pa denar Dio conceda ai matti il senno, a me i soldi
    PREGOVORI:
    en norec deset drugih naredi un pazzo ne fa cento
  • nòž (nôža) m

    1. coltello:
    konica, rezilo, ročaj noža punta, lama, manico del coltello
    oster nož un coltello tagliente
    kot nož ostra misel un pensiero tagliente come una lama
    cepilni, klavski nož coltello da innesto, da macello
    kuhinjski, lovski, mesarski nož coltelllo da cucina, da caccia, da macellaio
    nož za odiranje scorticatoio, scortichino
    žepni nož temperino
    nož na vzmet coltello a serramanico
    nož za kruh coltello del pane
    nož za papir tagliacarte
    vojaški nož baionetta
    dvorezni nož lama a due tagli
    boj na nož scontro all'arma bianca
    voj. nož na puško! baionett'arm!
    lupiti, rezati, strgati z nožem sbucciare, tagliare, raschiare col coltello
    zabosti z nožem pugnalare, trafiggere col coltello
    nabrusiti nož affilare il coltello

    2. teh. lama:
    strugarski nož lama da tornio
    nož za trančiranje trinciante
    les. furnirski nož sfogliatrice
    kirurški nož bisturi
    fot. obrezovalni nož taglierina

    3. (ribežen, za zelje, repo) grattugia (per cavoli, rape)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nastaviti komu nož na grlo, na vrat mettere qcn. alle strette
    gnati vse na nož essere un litigone
    iti na nož venire ai ferri corti
    iti pod nož farsi operare
    megla, da bi jo z nožem rezal una nebbia fittissima
    biti nož v hrbet essere una coltellata alla schiena
    dvorezen nož lama a doppio taglio
  • nuōra f snaha:
    essere come suocera e nuora gledati se kot pes in mačka
    suora e nuora pren. šalj. podstavek za kis in olje
    PREGOVORI: dire a nuora perché suocera intenda preg. govoriti enemu, da bi drugi razumeli
  • obdržáti (-ím)

    A) perf. ➞ držati

    1. tenere:
    obdržati z rokami, z zobmi tenere con le mani, coi denti

    2. tenere, mantenere:
    obdržati roke na hrbtu tenere le mani dietro la schiena

    3. tenere, serbare:
    obdržati sliko za spomin serbare la foto per ricordo

    4. trattenere:
    obdržati koga v bolnici, v zaporu trattenere uno in ospedale, in prigione

    5. conservare; coltivare:
    obdržati predpise conservare le norme
    obdržati le nekatere vrste sadja coltivare soltanto alcune specie di frutta

    6. mantenere:
    obdržati začetni tempo mantenere il ritmo iniziale

    7. (zapomniti si) tenere in mente, ricordare

    8. obdržati zase, v sebi (ne povedati, ne zaupati) tenere per sé, non confidare:
    obdržati novico zase tenere per sé la notizia

    B) obdržáti se (-ím se) perf. refl.

    1. mantenersi, conservarsi; restare immutato:
    vreme se ni obdržalo il tempo non ha tenuto, è peggiorato

    2. ekst. salvarsi (dalla rovina), sopravvivere:
    takšna rastlina se v naravi ne bi mogla obdržati una pianta così in natura non potrebbe sopravvivere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    obdržati se na površini tenersi a galla
    obdržati se na nogah restare in piedi
    obdržati se na oblasti restare al potere, conservare il potere
  • oblízati (-lížem) | oblizováti (-újem) perf., imperf.

    1. leccare:
    dober, da bi si prste oblizal buono da leccarsi le dita

    2. pren. lambire

    3. ekst. lisciare, levigare
  • obstopíti (-im) perf. circondare; attorniare:
    obstopili so ga, da bi ga pozdravili lo attorniarono per festeggiarlo
  • oddáhniti se | oddáhniti si (-em se, si) perf. refl.

    1. respirare, riprendere fiato:
    izpiti kozarec vina, ne da bi se oddahnil bere d'un sorso un bicchiere di vino

    2. pren. tirare un sospiro di sollievo
  • odrézati (-réžem) | odrezovàti (-újem)

    A) perf., imperf. ➞ rezati

    1. tagliare via, recidere, troncare, mozzare; med. amputare:
    odrezati vejo tagliare il ramo
    odrezati kruh tagliare il pane
    odrezati nogo amputare una gamba
    pren. strah ga je minil, kakor bi odrezal la paura gli passò di colpo

    2. pren. ekst. tagliare, interrompere la comunicazione:
    voj. z obkolitvijo odrezati fronto od zaledja tagliare il fronte dalle retrovie con una manovra di accerchiamento

    3. pren. troncare il discorso; fermare, interrompere

    B) odrézati se (-réžem se) | odrezováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. riuscire, aver successo; fare bella figura:
    domači pevski zbor se je pri tekmovanju dobro odrezal nella gara la corale locale ha figurato bene

    2. pren. rimbeccare, ribattere
  • odsékati (-am) | odsekávati (-am) perf., imperf.

    1. tagliare, mozzare:
    odsekati vejo tagliare un ramo
    kakor bi odsekal, je nehal govoriti tacque bruscamente
    zanj bi si dal odsekati glavo rischierei la testa per lui

    2. troncare, interrompere (il discorso)

    3. pren. ribattere, replicare
  • òn | ôna | ôno (njêga (ga), njé (je), njêga (ga)) pron.; pl. (oni, one, ona)

    1. lui (egli), lei, (essa), esso; pl. loro; essi, esse;
    on ima prav, ne ti ha ragione lui, non tu

    2. (v nepredložnih odvisnih sklonih pod poudarkom daljša oblika, sicer krajša)
    njemu verjameš? credi a lui?
    ali mu verjameš? gli credi?
    njega se ne bojim non ho paura di lui
    ne boj se ga non temerlo

    3. (s predlogi se rabi daljša oblika)
    brez njega bi težko uspeli senza di lui non ce l'avremmo fatta

    4. (v brezosebni rabi, v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek)
    ni je doma (lei) non è in casa
    zebe ga (lui) ha freddo

    5. (v dajalniku izraža svojino, pripadnost)
    srce ji močno bije il cuore le batte forte
    bil jim je kakor oče gli fece per così dire da padre

    6. nekdaj (v množini, za spoštljivo ogovarjanje osebe) lui, lei, loro:
    gospa, ali so oni pozabili torbico? signora, ha dimenticato lei la borsetta?
  • ôreh1 (-éha) m

    1. bot. (drevo) noce m (Juglans regia); (sad) noce f:
    tolči, treti orehe schiacciare le noci
    klešče za orehe schiaccianoci
    črni oreh noce nero (Juglans nigra)
    kokosov oreh noce di cocco
    smejati se, kot bi orehe stresal ridere fragorosamente
    ne biti vredno piškavega oreha non valere un fico secco
    biti trd oreh essere un osso duro, dare del filo da torcere

    2. obrt. (orehov les) noce
  • ôsa (-e) f zool. vespa (Vespa); ose vespidi (sing. -e) (Vespidae); pl.
    lesne ose siricidi (sing. -e) (Siricidae)
    zool. navadna peščena osa vespa d'oro, stilbo (Stilbum splendidum)
    pren. hud, siten, razdražen kot osa essere noioso come una mosca
    pren. skočiti, kot bi ga pičila osa saltare su subito
    pren. biti preščipnjen (v pasu) kakor osa avere una vita, un vitino di vespa
  • ōtto

    A) agg.

    1. osem:
    dare gli otto giorni dati odpoved (z osemdnevno najavo)
    in quattro e quattr'otto pren. en dva tri, v hipu, kot bi mignil; ekst. z lahkoto

    2. osem, osmica:
    abita al numero 8 stanuje na osmici
    prenda il numero otto stopite na osmico
    corpo otto tisk osmica (stopnja, velikost črk)

    B) m invar.

    1. osem; osmica:
    l'otto del mese osmega v mesecu
    l'interesse dell'otto per cento osemodstotne obresti
    oggi a otto danes teden
    ho preso un otto in latino šol. v latinščini sem dobil osmico

    2.
    otto volante (montagne russe) železnica (v lunaparku)

    3. šport osmerec
  • ovírati (-am) | ovréti (ovrèm) imperf., perf. impedire, ostacolare, essere di ostacolo; disturbare; intralciare:
    slabo vreme ovira tekmovalce il maltempo ostacola lo svolgimento delle gare
    njeno ravnanje ga ni oviralo, da je ne bi občudoval il suo comportamento non gli impediva di ammirarla
  • pa

    A) adv.

    1. (izraža zavrnitev) invece:
    saj nisi bil zraven. Pa sem bil ma tu non c'eri. Invece sì, c'ero

    2. (poudarja ugibanje) ○, e, mai:
    kaj pa, če ga ne bo e se non viene

    3. (krepi veznik) ○:
    zemlja je tu rodovitnejša kakor pa na Krasu qui la terra è più fertile che sul Carso

    B) konj.

    I. (v protivnem priredju)

    1. ma, invece, mentre, però, quando:
    obljubil je, pa ni držal besede aveva promesso, ma non è stato di parola

    2. (za izražanje nepričakovanega) e, e invece, quando:
    mlad, pa tako pokvarjen così giovane e così corrotto

    3. (za dopolnjevanje prej povedanega) ma:
    večkrat se razjezi, pa ne brez vzroka si arrabbia spesso, ma non senza motivo

    4. (za krepitev prislova) e:
    samo pozdravim jih, potem pa grem corro a salutarli e poi vado

    5. (za stopnjevanje) e:
    pozdrav vsem, posebno pa dragim gostom un saluto a tutti e specie ai cari ospiti

    6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e, e così:
    boji se, pa se skriva ha paura e si nasconde

    7. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) e, e pertanto, e perciò:
    to je zanimiv primer, pa je prav, da si ga ogledamo è un caso interessante e perciò merita una disamina

    8. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) ○, e:
    če ti ni všeč, pa pojdi se non ti piace, vattene
    če nočeš, pa pusti se non vuoi, lascia

    9. (v adv. rabi z vezniki, izraža nasprotje)
    čemu ti bo toliko denarja, ko pa ne moreš vsega porabiti a cosa ti servono tanti soldi se non puoi spenderli?

    II. pog.

    1. (za vezanje dveh stavčnih členov) e:
    prinesi kruha pa sira portaci pane e formaggio

    2. (pri naštevanju) e:
    šumenje macesnov, borovcev pa smrek il sussurrare dei larici, dei pini e degli abeti

    3. (pri ponavljanju iste besede za izražanje visoke stopnje) e (poi):
    tako ne bo šlo, ne pa ne così non va: no e poi no

    4. (za seštevanje) e:
    star je dve leti pa tri mesece ha due anni e tre mesi

    5. ta pa ta, tak pa tak ○, e:
    pride ta pa ta dan arriva il tal e tal giorno
    to se napravi tako pa tako questo si fa così e così

    III. pog. (v vezalnem priredju)

    1. (pri sočasnosti ali zaporednosti) e:
    molči pa čaka tace e aspetta

    2. (za vezanje dveh sorodnih povedkov) e:
    ves dan vpije pa razgraja tutto il giorno non fa che strillare e vociare

    3. (za izražanje namena) e, ○:
    pojdi pa zapri vrata va' a chiudere la porta

    IV.

    1. (za opozoritev na prehod k drugi misli) e:
    pa še to e ancora

    2. (za izražanje začudenja) e:
    pa to naj bo pridnost e questa sarebbe laboriosità?! (poudarja samoumevnost povedanega)
    jurček je pa ja ena najboljših gob il porcino è uno dei funghi migliori

    3.
    a) (izraža soglasje, privolitev)
    ali ga boš kozarček? Pa ja gradisci un bicchiere? Sì, (grazie)
    b) (izraža vdanost v usodo)
    kar bo, pa bo sarà quel che sarà
    c) (izraža zaskrbljenost) pog.
    da je bolan? Pa menda ja ne sta male? Sul serio? Dici sul serio?
    d) (izraža privoščljivost) pog.
    pa imaš, ko si tako nestrpen tutta colpa della tua impazienza
    e) (izraža podkrepitev trditve)
    tepec je, pa pika è uno scemo. Punto e basta
    f) (izraža močno zavrnitev) neanche; manco:
    smem na ples? Kaj pa še posso andare a ballare? Neanche per sogno
    tega ne bi storil, pa če bi mu z zlatom plačal neanche pagandolo a peso d'oro lo farebbe
    g) (izraža omalovaževanje)
    hudič, pa taka večerja che schifo di cena
    pog. ta ga pa pihne è proprio in gamba
    ta ima denarja še pa še quello lì ha soldi a palate

    C) inter.

    1. (izraža dvom) ○, mah:
    bo razumel, da se je zmotil? Pa, ne vem capirà di aver sbagliato? Mah, non lo so

    2.
    pa še kako! eccome
  • pàč adv.

    1. poi, sì, probabilmente, proprio:
    najbolj pametno bi pač bilo vrniti se la cosa più sensata da fare sarebbe, probabilmente, tornare indietro
    pač res je è proprio vero

    2. (za vprašalnim zaimkom, prislovom poudarja ugibanje) mai:
    kdo je pač ta tujec chi è mai questo straniero

    3. (izraža sprijaznjenje z dejstvi) ○:
    tako je pač življenje così è la vita

    4. (uvaja zavrnitev s popravkom) come no, appunto:
    nisi me pričakoval, kajne? Pač, pač, zato sem še pokonci non mi aspettavi, nevvero? Come no, perciò sono ancora in piedi

    5. pač pa (v vezniški rabi; uvaja novo trditev namesto prej zanikane) ma invece, in compenso, bensì:
    ni znanstvenik, pač pa dober učitelj non è, come si dice, uno scienziato, ma in compenso è un ottimo maestro
  • pádati (-am) | pásti (pádem) imperf., perf.

    1. cadere, cascare:
    listje že pada z dreves le foglie cadono dagli alberi
    pada dež piove
    pada sneg nevica
    pada toča grandina
    pada slana cade la brina
    na mesto so padale bombe sulla città cadevano, piovevano le bombe

    2. (pojavljati se) cadere:
    svetloba pada na mizo la luce cade sul tavolo
    na zemljo pada noč cala, scende la notte

    3. pog. (nepričakovano prihajati) piombare, capitare

    4. (biti čedalje nižji v določeni smeri) scendere:
    pot je začela padati il sentiero scendeva

    5. (manjšati, zniževati se) calare, scemare, abbassarsi:
    cene padajo i prezzi calano
    vročina mi je padla mi si è abbassata la febbre

    6. (vdajati se) arrendersi, cadere:
    trdnjava je padla la fortezza è caduta

    7. (biti drug za drugim ubit v boju) cadere, morire:
    med vojno so padali možje in fantje, vojaki in civilisti in guerra cadevano uomini e ragazzi, soldati e civili

    8. (z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom):
    padali so ukazi si sentivano ordini
    padali so očitki, vprašanja fioccavano rimproveri, domande

    9. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom):
    padati v apatijo diventare apatici
    padati v nezavest svenire, cadere svenuti, perdere la coscienza
    padati v obup disperare, cadere in disperazione
    padati v vse večjo odvisnost essere sempre più dipendenti

    10. pog. (priti na) cadere, venire:
    božič pade letos na sredo quest'anno il Natale viene di mercoledì
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    v prepiru so padale ostre besede nella lite si sentirono parole grosse
    pren. za to bodo še glave padale qui qualcuno la pagherà cara
    če ne boš ubogal, bo padalo se non ubbidisci, vedrai che botte
    bombe so kot toča padale vse naokrog le bombe grandinavano tutt'intorno
    ne kaže, da bi cene padle i prezzi non accennano a scendere
    lasje so ji padali na ramena i capelli le scendevano sulle spalle
    pren. pasti z neba piovere dal cielo
    knjiž. pasti naprej procombere
    padati v kosmih fioccare
    PREGOVORI:
    jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero
    kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo in alto, facilmente inciampa
  • pagare v. tr. (pres. pago)

    1. plačati, plačevati; izplačati:
    pagare lautamente, profumatamente bogato plačati
    pagare in natura plačati v naravi
    pagare alla consegna plačati ob prejemu blaga
    pagare a rate plačati v obrokih
    pagare qcn. sulla cavezza pren. koga takoj izplačati
    pagare qcs. a buon mercato kaj dobiti poceni
    pagare qcs. caro, salato, un occhio della testa kaj slano, zelo drago plačati
    quanto pagherei per... pren. kaj bi dal za...

    2. pog. ponuditi, plačati:
    pagare da bere a qcn. povabiti koga na pijačo

    3. pren. poplačati:
    pagare qcn. con la più nera ingratitudine koga poplačati z nehvaležnostjo

    4. absol. izplačati se:
    il delitto non paga zločin se ne izplača

    5. pren. (scontare) plačati:
    pagare la pena odsedeti kazen
    pagare il fio biti kaznovan, dobiti zasluženo kazen
    me la pagherai (cara)! to mi boš drago plačal!
    paga, Pantalone! ti, navadni zemljan, pa plačaj!
  • panno m

    1. blago, tkanina:
    c'è panno da tagliare pren. tu se da zaslužiti
    tagliare il panno sugli altri pren. računati, zanašati se na druge

    2. tekstil sukno:
    panno funebre, mortuario mrliški prt

    3. kos blaga, platna:
    panno incerato povoščeno platno
    essere bianco come un panno lavato pren. biti mrliško bled, bled kot krpa

    4.
    panni pl. obleka, oblačilo:
    panni leggeri, pesanti lahka, zimska obleka
    non stare nei propri panni pren. biti ves iz sebe od sreče
    se io fossi nei tuoi panni pren. če bi bil na tvojem mestu
    tagliare i panni addosso a qcn. koga opravljati

    5. pren. kožica
  • parere*

    A) v. intr. (pres. paio)

    1. zdeti se:
    per ben parere da bi se postavil
    mi pare mill'anni! komaj čakam
    non mi pare vero! ali sanjam ali je resnica?

    2. meniti, biti mnenja:
    che te ne pare? kaj praviš? kaj se ti zdi?

    3. pog. hoteti:
    faccio quel che mi pare delam, kar hočem

    B) v. intr. impers. zdeti se

    C) m mnenje:
    a mio parere po mojem
    essere del parere meniti, soditi
    mutar parere premisliti se