nôrec (-rca) m
1. matto, pazzo, folle:
saj nisem norec, da bi šel non ci vado, fossi matto!
2. pren. (kdor v ravnanju pretirava) pazzo, forsennato:
ta norec dela ves dan il forsennato lavora tutto il giorno
3. metal. maglio; (za zabijanje pilotov) mazzapicchio, mazzeranga
4. (zatič pri verigi) spina, perno (della catena)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
briti norce iz koga, s kom; delati se norca iz koga burlarsi di qcn., prendere in giro qcn.
imeti koga za norca prendere in giro, ingannare, fregare qcn.
drveti kot norec correre come un pazzo
dvorni norec buffone di corte
šalj. bog daj norcem pamet, meni pa denar Dio conceda ai matti il senno, a me i soldi
PREGOVORI:
en norec deset drugih naredi un pazzo ne fa cento
Zadetki iskanja
- nòž (nôža) m
1. coltello:
konica, rezilo, ročaj noža punta, lama, manico del coltello
oster nož un coltello tagliente
kot nož ostra misel un pensiero tagliente come una lama
cepilni, klavski nož coltello da innesto, da macello
kuhinjski, lovski, mesarski nož coltelllo da cucina, da caccia, da macellaio
nož za odiranje scorticatoio, scortichino
žepni nož temperino
nož na vzmet coltello a serramanico
nož za kruh coltello del pane
nož za papir tagliacarte
vojaški nož baionetta
dvorezni nož lama a due tagli
boj na nož scontro all'arma bianca
voj. nož na puško! baionett'arm!
lupiti, rezati, strgati z nožem sbucciare, tagliare, raschiare col coltello
zabosti z nožem pugnalare, trafiggere col coltello
nabrusiti nož affilare il coltello
2. teh. lama:
strugarski nož lama da tornio
nož za trančiranje trinciante
les. furnirski nož sfogliatrice
kirurški nož bisturi
fot. obrezovalni nož taglierina
3. (ribežen, za zelje, repo) grattugia (per cavoli, rape)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nastaviti komu nož na grlo, na vrat mettere qcn. alle strette
gnati vse na nož essere un litigone
iti na nož venire ai ferri corti
iti pod nož farsi operare
megla, da bi jo z nožem rezal una nebbia fittissima
biti nož v hrbet essere una coltellata alla schiena
dvorezen nož lama a doppio taglio - nuōra f snaha:
essere come suocera e nuora gledati se kot pes in mačka
suora e nuora pren. šalj. podstavek za kis in olje
PREGOVORI: dire a nuora perché suocera intenda preg. govoriti enemu, da bi drugi razumeli - obdržáti (-ím)
A) perf. ➞ držati
1. tenere:
obdržati z rokami, z zobmi tenere con le mani, coi denti
2. tenere, mantenere:
obdržati roke na hrbtu tenere le mani dietro la schiena
3. tenere, serbare:
obdržati sliko za spomin serbare la foto per ricordo
4. trattenere:
obdržati koga v bolnici, v zaporu trattenere uno in ospedale, in prigione
5. conservare; coltivare:
obdržati predpise conservare le norme
obdržati le nekatere vrste sadja coltivare soltanto alcune specie di frutta
6. mantenere:
obdržati začetni tempo mantenere il ritmo iniziale
7. (zapomniti si) tenere in mente, ricordare
8. obdržati zase, v sebi (ne povedati, ne zaupati) tenere per sé, non confidare:
obdržati novico zase tenere per sé la notizia
B) obdržáti se (-ím se) perf. refl.
1. mantenersi, conservarsi; restare immutato:
vreme se ni obdržalo il tempo non ha tenuto, è peggiorato
2. ekst. salvarsi (dalla rovina), sopravvivere:
takšna rastlina se v naravi ne bi mogla obdržati una pianta così in natura non potrebbe sopravvivere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
obdržati se na površini tenersi a galla
obdržati se na nogah restare in piedi
obdržati se na oblasti restare al potere, conservare il potere - oblízati (-lížem) | oblizováti (-újem) perf., imperf.
1. leccare:
dober, da bi si prste oblizal buono da leccarsi le dita
2. pren. lambire
3. ekst. lisciare, levigare - obstopíti (-im) perf. circondare; attorniare:
obstopili so ga, da bi ga pozdravili lo attorniarono per festeggiarlo - oddáhniti se | oddáhniti si (-em se, si) perf. refl.
1. respirare, riprendere fiato:
izpiti kozarec vina, ne da bi se oddahnil bere d'un sorso un bicchiere di vino
2. pren. tirare un sospiro di sollievo - odrézati (-réžem) | odrezovàti (-újem)
A) perf., imperf. ➞ rezati
1. tagliare via, recidere, troncare, mozzare; med. amputare:
odrezati vejo tagliare il ramo
odrezati kruh tagliare il pane
odrezati nogo amputare una gamba
pren. strah ga je minil, kakor bi odrezal la paura gli passò di colpo
2. pren. ekst. tagliare, interrompere la comunicazione:
voj. z obkolitvijo odrezati fronto od zaledja tagliare il fronte dalle retrovie con una manovra di accerchiamento
3. pren. troncare il discorso; fermare, interrompere
B) odrézati se (-réžem se) | odrezováti se (-újem se) perf., imperf. refl.
1. riuscire, aver successo; fare bella figura:
domači pevski zbor se je pri tekmovanju dobro odrezal nella gara la corale locale ha figurato bene
2. pren. rimbeccare, ribattere - odsékati (-am) | odsekávati (-am) perf., imperf.
1. tagliare, mozzare:
odsekati vejo tagliare un ramo
kakor bi odsekal, je nehal govoriti tacque bruscamente
zanj bi si dal odsekati glavo rischierei la testa per lui
2. troncare, interrompere (il discorso)
3. pren. ribattere, replicare - òn | ôna | ôno (njêga (ga), njé (je), njêga (ga)) pron.; pl. (oni, one, ona)
1. lui (egli), lei, (essa), esso; pl. loro; essi, esse;
on ima prav, ne ti ha ragione lui, non tu
2. (v nepredložnih odvisnih sklonih pod poudarkom daljša oblika, sicer krajša)
njemu verjameš? credi a lui?
ali mu verjameš? gli credi?
njega se ne bojim non ho paura di lui
ne boj se ga non temerlo
3. (s predlogi se rabi daljša oblika)
brez njega bi težko uspeli senza di lui non ce l'avremmo fatta
4. (v brezosebni rabi, v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek)
ni je doma (lei) non è in casa
zebe ga (lui) ha freddo
5. (v dajalniku izraža svojino, pripadnost)
srce ji močno bije il cuore le batte forte
bil jim je kakor oče gli fece per così dire da padre
6. nekdaj (v množini, za spoštljivo ogovarjanje osebe) lui, lei, loro:
gospa, ali so oni pozabili torbico? signora, ha dimenticato lei la borsetta? - ôreh1 (-éha) m
1. bot. (drevo) noce m (Juglans regia); (sad) noce f:
tolči, treti orehe schiacciare le noci
klešče za orehe schiaccianoci
črni oreh noce nero (Juglans nigra)
kokosov oreh noce di cocco
smejati se, kot bi orehe stresal ridere fragorosamente
ne biti vredno piškavega oreha non valere un fico secco
biti trd oreh essere un osso duro, dare del filo da torcere
2. obrt. (orehov les) noce - ôsa (-e) f zool. vespa (Vespa); ose vespidi (sing. -e) (Vespidae); pl.
lesne ose siricidi (sing. -e) (Siricidae)
zool. navadna peščena osa vespa d'oro, stilbo (Stilbum splendidum)
pren. hud, siten, razdražen kot osa essere noioso come una mosca
pren. skočiti, kot bi ga pičila osa saltare su subito
pren. biti preščipnjen (v pasu) kakor osa avere una vita, un vitino di vespa - ōtto
A) agg.
1. osem:
dare gli otto giorni dati odpoved (z osemdnevno najavo)
in quattro e quattr'otto pren. en dva tri, v hipu, kot bi mignil; ekst. z lahkoto
2. osem, osmica:
abita al numero 8 stanuje na osmici
prenda il numero otto stopite na osmico
corpo otto tisk osmica (stopnja, velikost črk)
B) m invar.
1. osem; osmica:
l'otto del mese osmega v mesecu
l'interesse dell'otto per cento osemodstotne obresti
oggi a otto danes teden
ho preso un otto in latino šol. v latinščini sem dobil osmico
2.
otto volante (montagne russe) železnica (v lunaparku)
3. šport osmerec - ovírati (-am) | ovréti (ovrèm) imperf., perf. impedire, ostacolare, essere di ostacolo; disturbare; intralciare:
slabo vreme ovira tekmovalce il maltempo ostacola lo svolgimento delle gare
njeno ravnanje ga ni oviralo, da je ne bi občudoval il suo comportamento non gli impediva di ammirarla - pa
A) adv.
1. (izraža zavrnitev) invece:
saj nisi bil zraven. Pa sem bil ma tu non c'eri. Invece sì, c'ero
2. (poudarja ugibanje) ○, e, mai:
kaj pa, če ga ne bo e se non viene
3. (krepi veznik) ○:
zemlja je tu rodovitnejša kakor pa na Krasu qui la terra è più fertile che sul Carso
B) konj.
I. (v protivnem priredju)
1. ma, invece, mentre, però, quando:
obljubil je, pa ni držal besede aveva promesso, ma non è stato di parola
2. (za izražanje nepričakovanega) e, e invece, quando:
mlad, pa tako pokvarjen così giovane e così corrotto
3. (za dopolnjevanje prej povedanega) ma:
večkrat se razjezi, pa ne brez vzroka si arrabbia spesso, ma non senza motivo
4. (za krepitev prislova) e:
samo pozdravim jih, potem pa grem corro a salutarli e poi vado
5. (za stopnjevanje) e:
pozdrav vsem, posebno pa dragim gostom un saluto a tutti e specie ai cari ospiti
6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e, e così:
boji se, pa se skriva ha paura e si nasconde
7. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) e, e pertanto, e perciò:
to je zanimiv primer, pa je prav, da si ga ogledamo è un caso interessante e perciò merita una disamina
8. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) ○, e:
če ti ni všeč, pa pojdi se non ti piace, vattene
če nočeš, pa pusti se non vuoi, lascia
9. (v adv. rabi z vezniki, izraža nasprotje) ○
čemu ti bo toliko denarja, ko pa ne moreš vsega porabiti a cosa ti servono tanti soldi se non puoi spenderli?
II. pog.
1. (za vezanje dveh stavčnih členov) e:
prinesi kruha pa sira portaci pane e formaggio
2. (pri naštevanju) e:
šumenje macesnov, borovcev pa smrek il sussurrare dei larici, dei pini e degli abeti
3. (pri ponavljanju iste besede za izražanje visoke stopnje) e (poi):
tako ne bo šlo, ne pa ne così non va: no e poi no
4. (za seštevanje) e:
star je dve leti pa tri mesece ha due anni e tre mesi
5. ta pa ta, tak pa tak ○, e:
pride ta pa ta dan arriva il tal e tal giorno
to se napravi tako pa tako questo si fa così e così
III. pog. (v vezalnem priredju)
1. (pri sočasnosti ali zaporednosti) e:
molči pa čaka tace e aspetta
2. (za vezanje dveh sorodnih povedkov) e:
ves dan vpije pa razgraja tutto il giorno non fa che strillare e vociare
3. (za izražanje namena) e, ○:
pojdi pa zapri vrata va' a chiudere la porta
IV.
1. (za opozoritev na prehod k drugi misli) e:
pa še to e ancora
2. (za izražanje začudenja) e:
pa to naj bo pridnost e questa sarebbe laboriosità?! (poudarja samoumevnost povedanega)
jurček je pa ja ena najboljših gob il porcino è uno dei funghi migliori
3.
a) (izraža soglasje, privolitev)
ali ga boš kozarček? Pa ja gradisci un bicchiere? Sì, (grazie)
b) (izraža vdanost v usodo)
kar bo, pa bo sarà quel che sarà
c) (izraža zaskrbljenost) pog.
da je bolan? Pa menda ja ne sta male? Sul serio? Dici sul serio?
d) (izraža privoščljivost) pog.
pa imaš, ko si tako nestrpen tutta colpa della tua impazienza
e) (izraža podkrepitev trditve)
tepec je, pa pika è uno scemo. Punto e basta
f) (izraža močno zavrnitev) neanche; manco:
smem na ples? Kaj pa še posso andare a ballare? Neanche per sogno
tega ne bi storil, pa če bi mu z zlatom plačal neanche pagandolo a peso d'oro lo farebbe
g) (izraža omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja che schifo di cena
pog. ta ga pa pihne è proprio in gamba
ta ima denarja še pa še quello lì ha soldi a palate
C) inter.
1. (izraža dvom) ○, mah:
bo razumel, da se je zmotil? Pa, ne vem capirà di aver sbagliato? Mah, non lo so
2.
pa še kako! eccome - pàč adv.
1. poi, sì, probabilmente, proprio:
najbolj pametno bi pač bilo vrniti se la cosa più sensata da fare sarebbe, probabilmente, tornare indietro
pač res je è proprio vero
2. (za vprašalnim zaimkom, prislovom poudarja ugibanje) mai:
kdo je pač ta tujec chi è mai questo straniero
3. (izraža sprijaznjenje z dejstvi) ○:
tako je pač življenje così è la vita
4. (uvaja zavrnitev s popravkom) come no, appunto:
nisi me pričakoval, kajne? Pač, pač, zato sem še pokonci non mi aspettavi, nevvero? Come no, perciò sono ancora in piedi
5. pač pa (v vezniški rabi; uvaja novo trditev namesto prej zanikane) ma invece, in compenso, bensì:
ni znanstvenik, pač pa dober učitelj non è, come si dice, uno scienziato, ma in compenso è un ottimo maestro - pádati (-am) | pásti (pádem) imperf., perf.
1. cadere, cascare:
listje že pada z dreves le foglie cadono dagli alberi
pada dež piove
pada sneg nevica
pada toča grandina
pada slana cade la brina
na mesto so padale bombe sulla città cadevano, piovevano le bombe
2. (pojavljati se) cadere:
svetloba pada na mizo la luce cade sul tavolo
na zemljo pada noč cala, scende la notte
3. pog. (nepričakovano prihajati) piombare, capitare
4. (biti čedalje nižji v določeni smeri) scendere:
pot je začela padati il sentiero scendeva
5. (manjšati, zniževati se) calare, scemare, abbassarsi:
cene padajo i prezzi calano
vročina mi je padla mi si è abbassata la febbre
6. (vdajati se) arrendersi, cadere:
trdnjava je padla la fortezza è caduta
7. (biti drug za drugim ubit v boju) cadere, morire:
med vojno so padali možje in fantje, vojaki in civilisti in guerra cadevano uomini e ragazzi, soldati e civili
8. (z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom):
padali so ukazi si sentivano ordini
padali so očitki, vprašanja fioccavano rimproveri, domande
9. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom):
padati v apatijo diventare apatici
padati v nezavest svenire, cadere svenuti, perdere la coscienza
padati v obup disperare, cadere in disperazione
padati v vse večjo odvisnost essere sempre più dipendenti
10. pog. (priti na) cadere, venire:
božič pade letos na sredo quest'anno il Natale viene di mercoledì
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
v prepiru so padale ostre besede nella lite si sentirono parole grosse
pren. za to bodo še glave padale qui qualcuno la pagherà cara
če ne boš ubogal, bo padalo se non ubbidisci, vedrai che botte
bombe so kot toča padale vse naokrog le bombe grandinavano tutt'intorno
ne kaže, da bi cene padle i prezzi non accennano a scendere
lasje so ji padali na ramena i capelli le scendevano sulle spalle
pren. pasti z neba piovere dal cielo
knjiž. pasti naprej procombere
padati v kosmih fioccare
PREGOVORI:
jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero
kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo in alto, facilmente inciampa - pagare v. tr. (pres. pago)
1. plačati, plačevati; izplačati:
pagare lautamente, profumatamente bogato plačati
pagare in natura plačati v naravi
pagare alla consegna plačati ob prejemu blaga
pagare a rate plačati v obrokih
pagare qcn. sulla cavezza pren. koga takoj izplačati
pagare qcs. a buon mercato kaj dobiti poceni
pagare qcs. caro, salato, un occhio della testa kaj slano, zelo drago plačati
quanto pagherei per... pren. kaj bi dal za...
2. pog. ponuditi, plačati:
pagare da bere a qcn. povabiti koga na pijačo
3. pren. poplačati:
pagare qcn. con la più nera ingratitudine koga poplačati z nehvaležnostjo
4. absol. izplačati se:
il delitto non paga zločin se ne izplača
5. pren. (scontare) plačati:
pagare la pena odsedeti kazen
pagare il fio biti kaznovan, dobiti zasluženo kazen
me la pagherai (cara)! to mi boš drago plačal!
paga, Pantalone! ti, navadni zemljan, pa plačaj! - panno m
1. blago, tkanina:
c'è panno da tagliare pren. tu se da zaslužiti
tagliare il panno sugli altri pren. računati, zanašati se na druge
2. tekstil sukno:
panno funebre, mortuario mrliški prt
3. kos blaga, platna:
panno incerato povoščeno platno
essere bianco come un panno lavato pren. biti mrliško bled, bled kot krpa
4.
panni pl. obleka, oblačilo:
panni leggeri, pesanti lahka, zimska obleka
non stare nei propri panni pren. biti ves iz sebe od sreče
se io fossi nei tuoi panni pren. če bi bil na tvojem mestu
tagliare i panni addosso a qcn. koga opravljati
5. pren. kožica - parere*
A) v. intr. (pres. paio)
1. zdeti se:
per ben parere da bi se postavil
mi pare mill'anni! komaj čakam
non mi pare vero! ali sanjam ali je resnica?
2. meniti, biti mnenja:
che te ne pare? kaj praviš? kaj se ti zdi?
3. pog. hoteti:
faccio quel che mi pare delam, kar hočem
B) v. intr. impers. zdeti se
C) m mnenje:
a mio parere po mojem
essere del parere meniti, soditi
mutar parere premisliti se