napájati (-am) | napojíti (-ím)
A)  imperf., perf.
1.  abbeverare (bestie)
2.  pog. dar da bere; ubriacare
3.  dare, erogare, rifornire di acqua; ekst. bagnare:
 izvir je tako močen, da bi lahko napajal celo mesto la sorgente è così forte che potrebbe rifornire di acqua un'intera città
 dolino napaja reka la valle è bagnata da un fiume
4.  (dajati gorivo, vodo za obratovanje) teh. alimentare
B)  napájati se (-am se) | napojíti se (-ím se) imperf., perf. refl.
1.  attingere (qcs. a):
 realizem se je napajal pri vrelcu resničnega življenja il realismo attinse alla sorgente della vita più autenticamente vissuta
2.  (naslajati se, uživati) godere, dilettarsi
 Zadetki iskanja
-  nápak adv. (narobe, napačno)
 1. male, in modo sbagliato, erroneo:
 napak je storil, ko je odgovarjal ha fatto male a rispondere
 2. (v povedni rabi z nikalnico) non male, mica male, piuttosto bene, benino:
 ne bi bilo napak zate, če bi to storil non sarebbe male per te se lo facessi
 fant ni napak il ragazzo non è male
 ne godi se mu napak non gli va male
 pog. napak mu hodi, ko nima šol il guaio è che non ha scuole
-  narávnost (-i) f
 A) naturalezza; schiettezza; genuinità; spigliatezza
 B) narávnost adv.
 1. diritto, dritto, direttamente:
 gledati naravnost v oči guardare diritto negli occhi
 iti naravnost domov andare direttamente a casa
 2. pren. (brez prikrivanja) apertamente; proprio; (sproščeno) con disinvoltura:
 kar naravnost povej, da se bojiš di' apertamente che hai paura
 tega naravnost ne trdim questo proprio non mi sento di affermarlo
 3. pog. pren. (poudarja trditev, intenzivnost dejanja) (kar) affatto, proprio:
 to bi bila naravnost sramota sarebbe proprio una vergogna
-  narísati (-ríšem) perf.
 1. disegnare; tracciare:
 narisati s svinčnikom disegnare a matita
 narisati črte vergare
 pren. stal je, kot bi ga kdo narisal se ne stava impalato, immoto
 2. star. (opisati) descrivere
-  naróbe
 A) adv.
 1. alla rovescia, a rovescio; di traverso:
 obuti nogavico narobe mettere la calza alla rovescia
 2. alla rovescia, male, in modo errato:
 narobe narediti, odgovoriti fare, rispondere in modo errato
 ne bi bilo narobe, če bi poklicali zdravnika non sarebbe male chiamare il medico, mandare per il medico
 pren. če ga ni pravi čas domov, je že narobe se non viene a casa in tempo, sono guai
 ni prišel, morda je kaj narobe non è venuto, ci saranno dei problemi, starà forse male
 iron. v njegovi glavi je nekaj narobe non ha tutte le rotelle a posto
 pog. vse nam gre, nam hodi narobe ci va tutto di traverso
 narobe je stopil in si zvil nogo ha fatto un passo brusco e si è slogato il piede
 3. pren. al contrario; anzi, all'opposto:
 hlev ima prevelika okna, hiša pa narobe la stalla ha le finestre troppo grandi, all'opposto della casa
 ni dolgočasno, narobe, še zabavno je non ci si annoia, anzi ci si diverte
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. narobe računati abbacare
 pren. narobe izgovoriti storpiare
 narobe razrezati cincischiare
 narobe razumeti fraintendere
 B) naróbe adj. inv.
 narobe stran rovescio
 narobe junak antieroe
 narobe svet mondo alla rovescia
-  naslíkan (-a -o) adj. dipinto, ritratto:
 lepa je, kot bi bila naslikana è bellissima, bella come fosse dipinta
-  naštéti (-štéjem) | naštévati (-am) perf., imperf.
 1. contare
 2. enumerare, elencare; citare:
 našteti pomembnejša pisateljeva dela enumerare le opere più importanti di uno scrittore
 3. pagare;
 ima toliko prijateljic, da bi jih lahko naštela na prste ene roke ha tante amiche da poterle contare sulle dita di una mano
 pog. našteti jih komu po hrbtu rompere il groppone a uno
-  natégniti (-em) | nategováti (-újem)
 A) perf., imperf.
 1. tirare; tendere:
 nategniti korak allungare il passo
 2. pog. (podaljšati, podaljševati) prolungare, allungare:
 nategniti delovnik za uro prolungare l'orario di lavoro di un'ora
 3. pog. pren. (nalagati) ingannare, fregare:
 nikar ne dovoli, da bi te nategovali non lasciarti fregare
 4. star. prendere, assumere il colore, il profumo
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 nategovati harmoniko suonare la fisarmonica
 nategniti otroku ušesa tirare le orecchie al bambino
 pren. nategovati ušesa orecchiare, origliare, tendere l'orecchio
 B) natégniti se (-em se) | nategováti se (-újem se) perf., imperf. refl.
 1. nategniti se (raztegniti se) slargarsi
 2. nategovati se (prizadevati si) sforzarsi, faticare, sfacchinare, sgobbare
-  navájen (-a -o) adj. abituato, avvezzo, uso, assuefatto, solito; rotto:
 navajen napora rotto alla fatica
 biti, ne biti navajen na essere, non essere abituato a
 biti, ne biti navajen (na to), da bi avere, non avere l'abitudine di
-  nè
 A) adv.
 I.
 1. (zanika glagolsko dejanje) non:
 nič ne pomaga tajiti negare non serve a niente
 (v zanikanem stavku je predmet v rodilniku) tu ne prodajajo zelenjave qui non vendono la verdura
 naj se ne prenagli (izraža omiljeno željo, prepoved) non agisca con precipitazione
 2. (z drugim stavčnim členom izraža nasprotje) non:
 ne meni, tebi bo žal non rincrescerà a me, ma a te
 3. (poudarja nasprotni pomen) non:
 ne dosti vredno blago merce di non grande valore
 4. pren. (izraža popravek) non:
 lahko prideš, samo ne jutri puoi venire ma non domani
 5. (v vprašalnih stavkih izraža domnevo) non:
 ga ne bi kozarček? (non) gradirebbe un bicchierino?
 si zadovoljen? Kako, da ne sei contento? Come no
 6. (izraža nejevoljo, presenečenje) non:
 kaj še nisi napravil naloge? non hai ancora fatto il compito?
 ravno sem hotel na sprehod, kaj ti ne pridejo obiski! stavo per andare a passeggio quand'ecco visite
 pa ne, da iščeš mene? (non) è che cerchi me? è me che cerchi?
 II. elipt.
 1. (izraža zanikanje, zavrnitev) no, non:
 si ti poklical? Ne hai chiamato tu? No
 si že truden? Še ne sei stanco? Non ancora
 pog. ali se kaj bojiš? Prav nič ne, nikakor ne, res ne, še malo ne hai paura? Nient'affatto, nemmeno per sogno
 ne, nikakor ne! pog., žarg. signornò, nossignore (nossignori, nossignora)
 2. (zanika trditev prejšnjega stavka) no:
 še danes bo dež. Upam, da ne pioverà oggi stesso. Spero di no
 III.
 1. pog. (kot dodatna nikalnica krepi zanikanje) non... neanche:
 ne popusti niti za las non cede neanche di un capello
 2. (kot pleonastična nikalnica za izražanje osebne prizadetosti) non:
 počakal bom, dokler ne pride attenderò finché non viene
 razen če ne (izraža izvzemanje) non:
 gremo na vrh, razen če se ne bojiš andiamo sulla cima, ammenocché tu non abbia paura
 IV. (v vezniški rabi)
 1. ne samo, ne le ... ampak tudi non solo... ma anche:
 ni le svetoval, ampak je tudi pomagal non si limitò a dar consiglio ma fu anche prodigo di aiuti
 2. ne da bi (izraža način, kako poteka dejanje nadrednega stavka) senza (neanche):
 odšel je, ne da bi spregovoril besedo se ne andò senza (neanche) profferir parola
 3. ne (drug) kakor; če ne (za izvzemanje) non... di, che; se non:
 nič ni lepšega kakor zvestoba non c'è niente di più bello della fedeltà
 kdo drug, če ne on, bi si to upal chi altri se non lui lo avrebbe osato
 4. če ne (za izražanje grožnje) se no:
 tiho, če ne ... zitti, se no...
 V. (v medmetni rabi izraža začudenje) no, ma no:
 ne, se je začudil ma no, disse meravigliato
 lep ali ne, meni je všeč bello o no, a ma piace
 fant, ne bodi len, zgrabi za palico in zamahne il giovane, senza pensarci su due volte, afferra un bastone e giù botte
 pren. (izraža ogorčenje) da te ni sram! non ti vergogni!
 hvala! Ni za kaj grazie! Non c'è di che
 o tem ni, da bi govoril non è il caso di parlarne
 (izraža prepoved) da mi ne hodiš po travi non calpestare l'erba
 če se je vrnil? Ne da bi vedel mi chiedi se è tornato? No, che io sappia
 B) nè konj. né:
 nima ne očeta ne matere non ha né padre né madre
 ne bo ga ne danes ne jutri non ci sarà né oggi né domani
 ne reči ne bev ne mev non dir parola, non dir né ai né bai
 pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non aver paura né di diavoli né di verziere
 ne marati za koga ne malo ne dosti non sopportare uno
 ne moči ne naprej ne nazaj non potersi muovere, non avere chance alcuna
 nadlog ni ne konca ne kraja le disgrazie sembrano non voler finire
-  neanche
 A) avv.
 1. sploh ne, nikakor ne:
 neanche per idea!, neanche per sogno! sploh ne!, kje pa!
 2. niti (v podkrepitev negacije):
 non ho in tasca neanche un soldo v žepu nimam niti ficka
 3. celo... ne, še... ne:
 neanche un bambino si comporterebbe così še otrok se ne bi tako obnašal
 B) cong. pa če (uvaja dopustne stavke + gerundiv ali nedoločnik):
 neanche a pagarlo, neanche pagandolo a peso d'oro lo farebbe tega ne bi storil, pa če bi mu z zlatom plačal
-  nebó (-á) n
 1. cielo, (tudi pren.) firmamento:
 nebo je jasno il cielo è sereno
 dim se dviga proti nebu un fumo si leva al cielo
 južno, polarno nebo cielo australe, polare
 strani neba punti cardinali
 2. rel. cielo, Paradiso:
 pekel in nebo Inferno e Paradiso
 3. baldacchino, cielo:
 nebo (baldahin)
 nad posteljo il cielo del letto
 4. anat. palato;
 mehko, trdo nebo palato molle, duro
 5. do neba, v nebo (v adv. rabi) al cielo:
 zločin kriči v nebo un delitto che grida vendetta al cielo
 kovati koga v (tretje, sedmo) nebo alzare, levare uno al (settimo) cielo
 spati po nebom dormire allo stellato
 umreti pod tujim nebom morire all'estero
 pojaviti se, kakor bi padel z neba piovere dal cielo
 nihče ne pade učen z neba nessuno nasce maestro a questo mondo
-  nékam adv.
 1. in qualche luogo, da qualche parte (avv. di moto a luogo) ➞ nekje
 šla sta nekam, kdove kam sono andati in qualche luogo, chissà dove
 2. un po', alquanto, parecchio, piuttosto:
 nekam slaboten je è un po' debole, è deboluccio
 gospodar je bil še nekam, gospodinja pa skopa il padrone (di casa) era piuttosto generoso, la padrone invece avara
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pojdi nekam s svojimi šalami e piantala con le tue barzellette
 pog. pren. šefu zmeraj nekam leze non fa che ingraziarsi il capo; vulg. sta sempre lì a leccare il culo al capo
 evf. otroku se nekam mudi il bambino vuol fare la pipì, vuole andare di corpo
 poslati koga nekam mandare qcn. al diavolo
 vulg. piši me nekam e vaffanculo
 evf. ima me, da bi ga nekam sunil mi viene di dargli un calcio in culo
-  nêsti (nêsem)
 A) imperf. ➞ nositi
 1. portare:
 nesti kovček portare la valigia
 nesti otroka k zdravniku portare il bambino dal medico
 nesti denar na banko portare i soldi in banca
 veter nese pesek več sto kilometrov daleč il vento porta la sabbia centinaia di chilometri lontano
 nesti komu veselo novico portare a uno una buona notizia
 nesti kozarec k ustom portare il bicchiere alle labbra
 top nese daleč il cannone porta lontano, ha una lunga portata
 2. pren. (biti boljši, sposobnejši) battere:
 kot govornik nese vsakega advokata come oratore batte qualsiasi avvocato
 ni več mlada, vendar nese vsako dekle non è più giovanissima eppure batte qualsiasi ragazzina
 3. pog. (dajati, prinašati koristi) rendere, essere redditizio:
 gostilna dobro nese l'osteria rende bene
 4. (izločati jajca) fare le uova
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. moral je popustiti, sicer bi ga nasprotniki nesli dovette cedere altrimenti gli avversari l'avrebbero battuto
 leseni most bo težko nesel tako težo il ponte di legno difficilmente sopporterà un peso tanto grande
 noge ga več ne nesejo le gambe non lo sorreggono, non lo reggono più
 šel je, kamor so ga noge nesle se ne andò dove lo portava il caso
 teči, kolikor noge nesejo correre a gambe levate
 kamor oči nesejo, so sama polja tutt'intorno una distesa di campi
 jahali so, kot bi jih veter nesel galoppavano veloci come portati dal vento
 nesti glavo, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
 nesti tekmece za ... točk battere gli avversari di... punti
 nesti koga k večnemu počitku seppellire qcn.
 nesti skrivnost s seboj v grob portare il segreto con se nella tomba
 kar sliši, nese naprej ciò che sente corre a spifferarlo
 pog. nesti ga dosti sopportare bene l'alcol
 nesti na nosilih barellare
 B) nêsti se (nêsem se) imperf. refl.
 1. incedere
 2. muoversi, spostarsi
 3. diffondersi, spargersi
-  neverjétno adv.
 1. incredibilmente, inverosimilmente, sbalorditivamente
 2. (v povedni rabi)
 zdi se jim neverjetno, da bi zmagali gli sembra incredibile di poter vincere
 neverjetno, vendar resnično incredibile, ma vero
 neverjetno! cose dell'altro mondo!
-  nevoščljívost (-i) f invidia:
 to govori iz same nevoščljivosti dice così per pura invidia
 PREGOVORI:
 če bi nevoščljivost gorela, ne bi bilo treba drv se l'invidia fosse febbre tutto il mondo l'avrebbe
 nevoščljivost nikoli ne miruje tutto finisce fuorché l'invidia
-  njegóv (-a -o)
 1. adj. (izraža svojino moškega ali srednjega spola) suo, di lui:
 njegov avtomobil la sua macchina
 njegova družina la sua famiglia
 sadovi njegovega dela i frutti del suo lavoro
 2. (izraža spoštovanje) suo: ➞ njen | njihov | njun
 njegova ekscelenca Sua Eccellenza
 njegovo kraljevo veličanstvo Sua Maestà
 pog. plavolaske so njegov tip le bionde sono il suo tipo
 otrok je čisto njegov il bambino è lui sputato
 pog. te čenče so njegovo maslo sono chiacchiere che ha messo in giro lui
 vse naj bi bilo po njegovo tutto dovrebbe essere a modo suo
 vsi njegovi so pomrli tutti i suoi parenti sono morti
 pog. njegova bo obveljala sarà come dice lui
 spet ena (od) njegovih un'altra delle sue trovate
 hiša stoji na njegovem la casa è sul terreno di sua proprietà
-  nóč (-í) f
 1. notte; nottata:
 noč se dela si fa notte
 noč lega, pada, se spušča annotta
 prebedeti, prespati noč vegliare tutta la notte, passare la notte in bianco; dormire tutta la notte
 dolga, mesečna, temna, tiha, zvezdna noč una notte lunga, di luna, fonda, silenziosa, stellata
 v varstvu noči col favore delle tenebre
 biti kot noč pa dan correrci quanto dal giorno alla notte
 biti neumen kot noč essere stupido come una bestia
 delal je pozno v noč lavorò fino a notte tarda
 čez noč je zapadel sneg durante la notte ha nevicato
 pod noč a notte
 prebudil se je sredi noči si svegliò nel cuor della notte
 lahko noč! buona notte!
 2. pren. notte:
 noč srednjega veka la notte del Medioevo
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 delati noč in dan lavorare giorno e notte
 imeti koga čez noč ospitare qcn. per una notte
 pobegniti v zavetje noči fuggire col favore delle tenebre
 zasloveti čez noč diventare famoso d'un tratto
 pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči a casa del diavolo
 evf. hčere, prijateljice noči prostitute
 geogr. bele noči notti bianche
 božična, sveta noč notte di Natale
 bot. kraljica noči regina della notte (Selenicereus grandiflorus)
 kresna noč solstizio d'estate
 polarna noč notte polare
 poročna noč notte nuziale
 hist. pravica prve poročne noči ius primae noctis
 hist. šentjernejska noč notte di S. Bartolomeo
 rel. velika noč Pasqua
 pren. noč dolgih nožev (brezobziren obračun) la notte dei lunghi coltelli
 PREGOVORI:
 noč ima svojo moč chi sta fuori di notte, perde la buona strada
 nikdar ni noč tako dolga, da bi za njo ne prišel dan non vi è notte sì lunga che non la segua il giorno
-  non avv.
 1. ne:
 non ci vado ne grem; (poudarjeno z nikalnim zaimkom)
 non c'è nessuno nikogar ni; (poudarjeno skupaj z affatto, mica, punto)
 non ci credo mica ne verjamem
 che è, che non è nenadoma, kdove kako
 in men che non si dica v trenutku
 non c'è di che! prosim!, ni za kaj
 2. ne (v protivnih izrazih, disjunktivnih stavkih):
 lei non tu ona, ne ti
 gli piaccia o non če mu je všeč ali ne
 3. knjižno ne... niti
 4. ne (v retoričnih vprašanjih):
 ho ragione io, non è vero? imam prav, ali ne?
 5. (v pleonastični rabi)
 non appena mi vide, mi corse incontro brž ko me je videl, mi je stekel naproti
 non posso fare a meno di osservare che moram pripomniti, da
 per poco non cadevo skoraj bi padel
 6. (zanika samostalnik, pridevnik, prislov, pred katerim je)
 non altrimenti che tako kot
 non che ne zato, ker:
 non che sia stupido, ma è poco serio ne pravim, da je neumen, a je neresen
 non tutti sono d'accordo ne strinjajo se vsi
-  nòr (nôra -o) adj.
 1. pog. matto; pazzo, folle, demente, forsennato; sconsiderato; pren. (nespameten) matto, pazzo, stupido:
 biti popolnoma nor essere matto da legare
 imeti noro idejo avere un'idea folle
 nor bi bil, če bi priznal sarei matto, se confessassi
 2. pren. (v povedni rabi)
 nor od obupa, veselja, žalosti pazzo dalla disperazione, di gioia, di dolore
 3. pren. (ki zelo presega navadno mero) matto, pazzo:
 nora jeza rabbia pazza
 noro veselje voglia, gioia matta
 žarg. nori ples slego
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. nora leta adolescenza
 soc. nora dvajseta leta (20. st.) gli anni ruggenti
 noro (nestalno)
 vreme tempo instabile
 nora je na moške è una ninfomane
 pren. nor je na konje va matto per i cavalli
 veslati, delati, teči kot nor remare, lavorare, correre come un forsennato
 bot. nora ajda grano tartaro (Fagopyrum tartaricum)