impallidire v. intr. (pres. impallidisco)
1. prebledeti:
impallidire per la paura prebledeti od strahu
2. pren. vznemiriti, vznemirjati se; prestrašiti se
3. bledeti (tudi pren.)
Zadetki iskanja
- impartire v. tr. (pres. impartisco) razdeliti, razdeljevati; podeliti, podeljevati; dati, izdati:
impartire l'insegnamento učiti, poučevati
impartire la benedizione relig. blagosloviti, blagoslavljati
impartire un ordine izdati ukaz - impastoiare v. tr. (pres. impastoio)
1. nadeti pripone, zvezati s priponami
2. pren. ovirati, motiti; preprečiti, preprečevati:
ha la mente impastoiata da pregiudizi razum mu vklepajo predsodki - impatto m
1. fiz. sunek
2. ekst. sunek, udarec, trčenje
3. pren. vpliv, vplivanje:
la televisione ha un forte impatto sui giovani televizija ima močen vpliv na mladino - impazzire v. intr. (pres. impazzisco)
1. noreti, znoreti, zblazneti (tudi pren.):
impazzire d'amore ponoreti od ljubezni
impazzire per qcs., dietro qcs. noreti za čim, kaj strastno želeti
cose da far impazzire saj to je noro! človek bi znorel!
il testo mi fa impazzire od tega besedila se mi bo zmešalo
2. ponoreti; neobvladljivo delovati:
la bussola è impazzita kompas je ponorel, ne kaže severa
per il Ferragosto il traffico impazzisce za Veliki šmaren zavlada v prometu prava zmešnjava - impelare v. tr. (pres. impelo) pokriti z dlakami; raztresti, pustiti, puščati dlake:
il gatto impela tutta la casa maček pušča dlake po vsej hiši - imperlare
A) v. tr. (pres. impērlo)
1. krasiti z biseri
2. pren. orositi, oblivati:
il sudore gli imperlava la fronte čelo mu je oblival znoj
B) ➞ imperlarsi v. rifl. (pres. mi impērlo) orositi, orošati se:
gli vidi la fronte imperlarsi di sudore videl sem, kako mu obraz obliva znoj - imperniare
A) v. tr. (pres. impērnio)
1. pritrditi, pritrjevati s klini, z zatiči
2. pren. temeljiti
B) ➞ imperniarsi v. rifl. (pres. mi impērnio) pren. temeljiti se, biti zasnovan:
la tesi si impernia su un concetto trditev je zasnovana na enem pojmu - impersonare
A) v. tr. (pres. impersono)
1. poosebiti, poosebljati
2. gled. igrati (vlogo)
B) ➞ impersonarsi (pres. mi impersono)
1. gled. vživeti, vživljati se (v vlogo)
2. biti poosebljen, utelešen:
in lui si impersona la cattiveria on je poosebljena zloba - imperversare v. intr. (pres. impervērso)
1. spraviti se (na), nasilno ravnati:
imperversare contro qcn. spraviti se na koga
2. divjati, besneti:
imperversava la tempesta divjal je vihar
3. šalj. biti v modi; zagospodariti:
imperversa il rock zagospodarila je rock glasba - impinzare
A) v. tr. (pres. impinzo) (rimpinzare) basati s hrano; pren. napolniti, natlačiti; prenatrpati:
impinzare la testa di dati napolniti glavo s podatki
B) ➞ impinzarsi v. rifl. (pres. mi impinzo) basati se s hrano - imporre*
A) v. tr. (pres. impongo)
1. dati, dajati:
imporre la corona kronati
imporre un nome dati ime
2. nalagati, naložiti; vsiliti, vsiljevati; uveljaviti, uveljavljati; ukazati:
imporre una tassa naložiti davek
imporre la propria volontà uveljaviti svojo voljo
imporre il silenzio ukazati tišino
3.
imporre le mani sul capo relig., knjižno posvetiti, blagosloviti
imporre il galero posvetiti za kardinala
B) ➞ imporsi v. rifl. (pres. mi impongo)
1. uveljaviti, uveljavljati se
imporsi all'attenzione generale zbuditi splošno pozornost
2. biti potreben, nujen:
un problema che si impone per la sua urgenza problem, ki ga je nujno rešiti - imprimere v. tr. (pres. imprimo)
1. vtisniti
2. natisniti (tudi pren.)
3. dajati hitrost; pognati, poganjati:
un motore che imprime la velocità di 200 km all'ora motor, ki požene, doseže hitrost 200 km na uro - impugnare1 v. tr. (pres. impugno) zgrabiti; držati:
impugnare le armi zgrabiti za orožje; začeti boj
impugnare la padella šalj. planiti na skledo, hlastno se lotiti jedi - in1 prep. ( se spaja z določnim členom; nel, nello, nella, nei, negli, nelle) v, na
I.
1. (stanje v mestu, položaj, okoliščine)
abita in città stanuje v mestu
vive in campagna živi na deželi
ha una casa in montagna ima hišo v planinah
ho amici in Francia imam prijatelje v Franciji
pallido in volto bled v obraz
se fossi in te, rifiuterei če bi bil na tvojem mestu, bi odklonil
il pranzo è in tavola kosilo je na mizi
il soldato è in licenza vojak je na dopustu
2. (gibanje v smer)
è andato in città šel je v mesto
sono tornato in ufficio vrnil sem se v pisarno
mio nonno andò in America ded je šel v Ameriko
su, sali in auto skoči no v avto
si mette in testa certe idee! čudne ideje mu rojijo po glavi!
ha urtato in un ostacolo zadel je ob, naletel je na oviro
hanno dato in un muro udarili so ob zid; (skupaj s predlogom di)
di luogo in luogo iz kraja v kraj
di male in peggio zmeraj slabše, vse slabše
3. (gibanje po ali skozi)
il corteo passa in piazza sprevod gre po trgu
passeggiava su e giù nella stanza hodil je gor in dol po sobi
4. (določeni čas)
sono nato nel 1928 rojen sem leta 1928
vengo in primavera pridem spomladi
5. (trajanje)
in gioventù avrei voluto fare il marinaio v mladosti sem hotel biti mornar
ti restituisco il debito in settimana še ta teden ti povrnem dolg
in quattro e quattr'otto v hipu, kot bi mignil, kot bi trenil
in un baleno v hipu
6. (način)
vive in miseria živi v revščini, bedno
te lo dico in confidenza to ti povem zaupno
parlare in dialetto govoriti v narečju, narečno
7. (omejitev)
commerciante in legname lesni trgovec, trgovec z lesom
dottore in lettere doktor filologije, filozofije
si è laureato in chimica diplomiral je kemijo
8. (sredstvo)
viaggiare in treno potovati z vlakom
andare in barca peljati se s čolnom
dire in poche parole povedati z nekaj besedami
9. (snov, material)
copertine rilegate in tela v platno vezane platnice
scultura in marmo marmornati kip
10. (namen)
ti mando un libro in regalo pošiljam ti knjigo v dar
tutti i vicini corsero in suo aiuto vsi sosedje so mu prihiteli na pomoč
11. (vzrok)
si tormentava nel dubbio razjedal ga je dvom
II.
1. (količina)
siamo in cinque pet nas je
2. (zatrjevanje)
in nome di Dio! za božjo voljo!
3. (časovna vrednost v zvezi z nedoločnikom)
nel sentire la notizia ko je slišal novico
4. (pleonastičnost)
scalata in invernale zimski vzpon
III.
1. (predložni izrazi)
in compagnia di s, z
in cima a vrh
in quanto a glede
2. (prislovni izrazi)
in dentro notri
in fuori ven, navzven
in avanti naprej
in breve na kratko
in fretta e furia na vrat na nos
3. (vezniški izrazi)
nell'istante che v trenutku, ko
nel caso che v primeru, da, če - in konj.
I.
1. (za vezanje dveh istovrstnih členov) e:
oče in sin padre e figlio
2. (za vezanje dveh sorodnih pojavov v pomensko enoto) e:
čast in slava onore e gloria
3. pren. (pri ponavljanju iste besede za izražanje velike količine, visoke stopnje) e:
tisoči in tisoči migliaia e migliaia
spet in spet sempre di nuovo
krog in krog tutt'intorno
4. (za seštevanje) più, e:
ena in dva je tri uno più due fa tre, uno e due fa tre
5. (za stopnjevanje) e:
pozdrav vsem in posebno tebi saluti a tutti e specie a te
6. ta in ta, tak in tak, toliko in toliko:
gospod ta in ta il signor tal dei tali
rad bi tako in tako knjigo vorrei un libro così e così
treba bo toliko in toliko denarja occorrono tanti (e tanti) soldi
7. pren. (za izražanje nepričakovanega nasprotja) e, eppure:
mlad in tako pokvarjen così giovane e così viziato
8. in sicer, in to (za dopolnjevanje prej povedanega) e, ma:
večkrat se razjezi, in to brez vzroka spesso si arrabbia (ma) senza vero motivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
noč in dan delati lavorare notte e giorno
pren. prigovarjajo mu, on pa ne in ne cercano di persuaderlo, e lui duro
II. (v vezalnem priredju)
1. (za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporedje) e:
fant hodi samo v kino in gleda televizijo in bere stripe il ragazzo non fa che andare al cinema, guardare la TV e leggere i fumetti
2. pren. (za vezanje dveh sorodnih povedkov v pomensko enoto) e:
to ga grize in peče ciò gli rimorde e brucia
3. (pri ponavljanju istega povedka za izražanje intenzivnosti dejanja) e:
ni in ni hotel odnehati non volle e non volle smettere
4. (za izražanje namena) e:
pojdi in zapri vrata va' e chiudi la porta
5. (za izražanje nepričakovanega, za izražanje nasprotja s povedanim) e, ma, (e) invece:
to more ugotoviti zdravnik in še ta težko questo può dirlo il medico e pure lui difficilmente
ti odhajaš in jaz ostajam sam tu vai, io (invece) resto
6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e (così), e (perciò):
sonce zahaja in otroci morajo domov il sole sta tramontando e i bambini devono andare a casa
odmakni opornik in vse zgrmi na tla togli il sostegno e tutto crolla
7. (čeprav, četudi) anche se:
trden ostani, in naj se svet podre tieni duro, (anche se) dovesse crollare il mondo - inabilitare v. tr. (pres. inabilito)
inabilitare qcn. a qcs. onesposobiti koga za kaj:
la malattia lo inabilitò al lavoro bolezen ga je onesposobila za delo, mu je onemogočila delo - inaccessibile agg.
1. nedostopen, težko dostopen:
deserto inaccessibile težko dostopna puščava
spesa inaccessibile pren. strošek, ki si ga ne moreš privoščiti
2. pren. nedostopen; nedosegljiv; nedoumljiv:
il direttore è inaccessibile do direktorja ni mogoče priti
la teoria della relatività è per me inaccessibile relativnostna teorija mi je nedoumljiva
essere inaccessibile alle preghiere ne pustiti se ganiti prošnjam - inalienabile agg. pravo neodtujljiv:
la libertà è un bene inalienabile svoboda je neodtujljiva dobrina - inarcare
A) v. tr. (pres. inarco) usločiti, ukriviti; upogniti, upogibati:
inarcare le ciglia nagubati čelo; začuditi se
inarcare la schiena upogniti hrbet
B) ➞ inarcarsi v. rifl. (pres. mi inarco) usločiti se, ukriviti se; upogniti, upogibati se