Franja

Zadetki iskanja

  • impallidire v. intr. (pres. impallidisco)

    1. prebledeti:
    impallidire per la paura prebledeti od strahu

    2. pren. vznemiriti, vznemirjati se; prestrašiti se

    3. bledeti (tudi pren.)
  • impartire v. tr. (pres. impartisco) razdeliti, razdeljevati; podeliti, podeljevati; dati, izdati:
    impartire l'insegnamento učiti, poučevati
    impartire la benedizione relig. blagosloviti, blagoslavljati
    impartire un ordine izdati ukaz
  • impastoiare v. tr. (pres. impastoio)

    1. nadeti pripone, zvezati s priponami

    2. pren. ovirati, motiti; preprečiti, preprečevati:
    ha la mente impastoiata da pregiudizi razum mu vklepajo predsodki
  • impatto m

    1. fiz. sunek

    2. ekst. sunek, udarec, trčenje

    3. pren. vpliv, vplivanje:
    la televisione ha un forte impatto sui giovani televizija ima močen vpliv na mladino
  • impazzire v. intr. (pres. impazzisco)

    1. noreti, znoreti, zblazneti (tudi pren.):
    impazzire d'amore ponoreti od ljubezni
    impazzire per qcs., dietro qcs. noreti za čim, kaj strastno želeti
    cose da far impazzire saj to je noro! človek bi znorel!
    il testo mi fa impazzire od tega besedila se mi bo zmešalo

    2. ponoreti; neobvladljivo delovati:
    la bussola è impazzita kompas je ponorel, ne kaže severa
    per il Ferragosto il traffico impazzisce za Veliki šmaren zavlada v prometu prava zmešnjava
  • impelare v. tr. (pres. impelo) pokriti z dlakami; raztresti, pustiti, puščati dlake:
    il gatto impela tutta la casa maček pušča dlake po vsej hiši
  • imperlare

    A) v. tr. (pres. impērlo)

    1. krasiti z biseri

    2. pren. orositi, oblivati:
    il sudore gli imperlava la fronte čelo mu je oblival znoj

    B) ➞ imperlarsi v. rifl. (pres. mi impērlo) orositi, orošati se:
    gli vidi la fronte imperlarsi di sudore videl sem, kako mu obraz obliva znoj
  • imperniare

    A) v. tr. (pres. impērnio)

    1. pritrditi, pritrjevati s klini, z zatiči

    2. pren. temeljiti

    B) ➞ imperniarsi v. rifl. (pres. mi impērnio) pren. temeljiti se, biti zasnovan:
    la tesi si impernia su un concetto trditev je zasnovana na enem pojmu
  • impersonare

    A) v. tr. (pres. impersono)

    1. poosebiti, poosebljati

    2. gled. igrati (vlogo)

    B) ➞ impersonarsi (pres. mi impersono)

    1. gled. vživeti, vživljati se (v vlogo)

    2. biti poosebljen, utelešen:
    in lui si impersona la cattiveria on je poosebljena zloba
  • imperversare v. intr. (pres. impervērso)

    1. spraviti se (na), nasilno ravnati:
    imperversare contro qcn. spraviti se na koga

    2. divjati, besneti:
    imperversava la tempesta divjal je vihar

    3. šalj. biti v modi; zagospodariti:
    imperversa il rock zagospodarila je rock glasba
  • impinzare

    A) v. tr. (pres. impinzo) (rimpinzare) basati s hrano; pren. napolniti, natlačiti; prenatrpati:
    impinzare la testa di dati napolniti glavo s podatki

    B) ➞ impinzarsi v. rifl. (pres. mi impinzo) basati se s hrano
  • imporre*

    A) v. tr. (pres. impongo)

    1. dati, dajati:
    imporre la corona kronati
    imporre un nome dati ime

    2. nalagati, naložiti; vsiliti, vsiljevati; uveljaviti, uveljavljati; ukazati:
    imporre una tassa naložiti davek
    imporre la propria volontà uveljaviti svojo voljo
    imporre il silenzio ukazati tišino

    3.
    imporre le mani sul capo relig., knjižno posvetiti, blagosloviti
    imporre il galero posvetiti za kardinala

    B) ➞ imporsi v. rifl. (pres. mi impongo)

    1. uveljaviti, uveljavljati se
    imporsi all'attenzione generale zbuditi splošno pozornost

    2. biti potreben, nujen:
    un problema che si impone per la sua urgenza problem, ki ga je nujno rešiti
  • imprimere v. tr. (pres. imprimo)

    1. vtisniti

    2. natisniti (tudi pren.)

    3. dajati hitrost; pognati, poganjati:
    un motore che imprime la velocità di 200 km all'ora motor, ki požene, doseže hitrost 200 km na uro
  • impugnare1 v. tr. (pres. impugno) zgrabiti; držati:
    impugnare le armi zgrabiti za orožje; začeti boj
    impugnare la padella šalj. planiti na skledo, hlastno se lotiti jedi
  • in1 prep. ( se spaja z določnim členom; nel, nello, nella, nei, negli, nelle) v, na

    I.

    1. (stanje v mestu, položaj, okoliščine)
    abita in città stanuje v mestu
    vive in campagna živi na deželi
    ha una casa in montagna ima hišo v planinah
    ho amici in Francia imam prijatelje v Franciji
    pallido in volto bled v obraz
    se fossi in te, rifiuterei če bi bil na tvojem mestu, bi odklonil
    il pranzo è in tavola kosilo je na mizi
    il soldato è in licenza vojak je na dopustu

    2. (gibanje v smer)
    è andato in città šel je v mesto
    sono tornato in ufficio vrnil sem se v pisarno
    mio nonno andò in America ded je šel v Ameriko
    su, sali in auto skoči no v avto
    si mette in testa certe idee! čudne ideje mu rojijo po glavi!
    ha urtato in un ostacolo zadel je ob, naletel je na oviro
    hanno dato in un muro udarili so ob zid; (skupaj s predlogom di)
    di luogo in luogo iz kraja v kraj
    di male in peggio zmeraj slabše, vse slabše

    3. (gibanje po ali skozi)
    il corteo passa in piazza sprevod gre po trgu
    passeggiava su e giù nella stanza hodil je gor in dol po sobi

    4. (določeni čas)
    sono nato nel 1928 rojen sem leta 1928
    vengo in primavera pridem spomladi

    5. (trajanje)
    in gioventù avrei voluto fare il marinaio v mladosti sem hotel biti mornar
    ti restituisco il debito in settimana še ta teden ti povrnem dolg
    in quattro e quattr'otto v hipu, kot bi mignil, kot bi trenil
    in un baleno v hipu

    6. (način)
    vive in miseria živi v revščini, bedno
    te lo dico in confidenza to ti povem zaupno
    parlare in dialetto govoriti v narečju, narečno

    7. (omejitev)
    commerciante in legname lesni trgovec, trgovec z lesom
    dottore in lettere doktor filologije, filozofije
    si è laureato in chimica diplomiral je kemijo

    8. (sredstvo)
    viaggiare in treno potovati z vlakom
    andare in barca peljati se s čolnom
    dire in poche parole povedati z nekaj besedami

    9. (snov, material)
    copertine rilegate in tela v platno vezane platnice
    scultura in marmo marmornati kip

    10. (namen)
    ti mando un libro in regalo pošiljam ti knjigo v dar
    tutti i vicini corsero in suo aiuto vsi sosedje so mu prihiteli na pomoč

    11. (vzrok)
    si tormentava nel dubbio razjedal ga je dvom

    II.

    1. (količina)
    siamo in cinque pet nas je

    2. (zatrjevanje)
    in nome di Dio! za božjo voljo!

    3. (časovna vrednost v zvezi z nedoločnikom)
    nel sentire la notizia ko je slišal novico

    4. (pleonastičnost)
    scalata in invernale zimski vzpon

    III.

    1. (predložni izrazi)
    in compagnia di s, z
    in cima a vrh
    in quanto a glede

    2. (prislovni izrazi)
    in dentro notri
    in fuori ven, navzven
    in avanti naprej
    in breve na kratko
    in fretta e furia na vrat na nos

    3. (vezniški izrazi)
    nell'istante che v trenutku, ko
    nel caso che v primeru, da, če
  • in konj.

    I.

    1. (za vezanje dveh istovrstnih členov) e:
    oče in sin padre e figlio

    2. (za vezanje dveh sorodnih pojavov v pomensko enoto) e:
    čast in slava onore e gloria

    3. pren. (pri ponavljanju iste besede za izražanje velike količine, visoke stopnje) e:
    tisoči in tisoči migliaia e migliaia
    spet in spet sempre di nuovo
    krog in krog tutt'intorno

    4. (za seštevanje) più, e:
    ena in dva je tri uno più due fa tre, uno e due fa tre

    5. (za stopnjevanje) e:
    pozdrav vsem in posebno tebi saluti a tutti e specie a te

    6. ta in ta, tak in tak, toliko in toliko:
    gospod ta in ta il signor tal dei tali
    rad bi tako in tako knjigo vorrei un libro così e così
    treba bo toliko in toliko denarja occorrono tanti (e tanti) soldi

    7. pren. (za izražanje nepričakovanega nasprotja) e, eppure:
    mlad in tako pokvarjen così giovane e così viziato

    8. in sicer, in to (za dopolnjevanje prej povedanega) e, ma:
    večkrat se razjezi, in to brez vzroka spesso si arrabbia (ma) senza vero motivo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    noč in dan delati lavorare notte e giorno
    pren. prigovarjajo mu, on pa ne in ne cercano di persuaderlo, e lui duro

    II. (v vezalnem priredju)

    1. (za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporedje) e:
    fant hodi samo v kino in gleda televizijo in bere stripe il ragazzo non fa che andare al cinema, guardare la TV e leggere i fumetti

    2. pren. (za vezanje dveh sorodnih povedkov v pomensko enoto) e:
    to ga grize in peče ciò gli rimorde e brucia

    3. (pri ponavljanju istega povedka za izražanje intenzivnosti dejanja) e:
    ni in ni hotel odnehati non volle e non volle smettere

    4. (za izražanje namena) e:
    pojdi in zapri vrata va' e chiudi la porta

    5. (za izražanje nepričakovanega, za izražanje nasprotja s povedanim) e, ma, (e) invece:
    to more ugotoviti zdravnik in še ta težko questo può dirlo il medico e pure lui difficilmente
    ti odhajaš in jaz ostajam sam tu vai, io (invece) resto

    6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e (così), e (perciò):
    sonce zahaja in otroci morajo domov il sole sta tramontando e i bambini devono andare a casa
    odmakni opornik in vse zgrmi na tla togli il sostegno e tutto crolla

    7. (čeprav, četudi) anche se:
    trden ostani, in naj se svet podre tieni duro, (anche se) dovesse crollare il mondo
  • inabilitare v. tr. (pres. inabilito)
    inabilitare qcn. a qcs. onesposobiti koga za kaj:
    la malattia lo inabilitò al lavoro bolezen ga je onesposobila za delo, mu je onemogočila delo
  • inaccessibile agg.

    1. nedostopen, težko dostopen:
    deserto inaccessibile težko dostopna puščava
    spesa inaccessibile pren. strošek, ki si ga ne moreš privoščiti

    2. pren. nedostopen; nedosegljiv; nedoumljiv:
    il direttore è inaccessibile do direktorja ni mogoče priti
    la teoria della relatività è per me inaccessibile relativnostna teorija mi je nedoumljiva
    essere inaccessibile alle preghiere ne pustiti se ganiti prošnjam
  • inalienabile agg. pravo neodtujljiv:
    la libertà è un bene inalienabile svoboda je neodtujljiva dobrina
  • inarcare

    A) v. tr. (pres. inarco) usločiti, ukriviti; upogniti, upogibati:
    inarcare le ciglia nagubati čelo; začuditi se
    inarcare la schiena upogniti hrbet

    B) ➞ inarcarsi v. rifl. (pres. mi inarco) usločiti se, ukriviti se; upogniti, upogibati se