mísel (-sli) f
1.  pensiero:
 hiter kot misel rapido come il pensiero
 zatopiti se v misli sprofondare nei pensieri
2.  (mnenje, mišljenje) parere:
 nikomur nočem vsiljevati svojih misli non voglio imporre il mio parere a nessuno
3.  (najvišja umska dejavnost kot nosilec razpoloženja, čustvene reakcije) pensiero:
 obhajale so ga črne misli lo assillavano pensieri tristi
 hudobna, maščevalna misel mu je šinila v glavo ebbe un pensiero malvagio, un pensiero di vendetta
4.  misel na (izraža trajnejšo prisotnost česa v zavesti) pensiero:
 misel na smrt ji hromi voljo il pensiero della morte le paralizza la volontà
5.  (rezultati najvišje umske dejavnosti, ki nakazuje uresničitev česa) idea:
 preblisnila, prešinila ga je misel, kako rešiti problem gli balenò nella testa l'idea di come risolvere il problema
6.  (v znanosti ali umetnosti) idea, pensiero:
 vodilna misel Prešernove, Leopardijeve poezije l'idea chiave, il pensiero dominante della poesia del Prešeren, del Leopardi
 Platonova filozofska misel il pensiero filosofico di Platone
 razvoj znanstvene misli lo sviluppo del pensiero scientifico
7.  v mislih (v adv. rabi) col pensiero, nei pensieri, fra di sé, dentro di sé:
 v mislih sem bil z vami col pensiero ero con voi
 v mislih je ponavljal izpitna vprašanja fra di sé andava ripassando le domande dell'esame
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 njegove misli se nikdar ne dvignejo nad osebno korist non pensa che al proprio tornaconto
 moja prva misel je bila namenjena njej il mio primo pensiero andò a lei
 ne moči zbrati svojih misli non poter concentrarsi
 brati komu misli indovinare cosa uno pensa
 izmenjavati misli scambiare le idee
 pren. to mi (sploh, nikdar) ne pride na misel non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
 še na misel mi ne pride, da bi ... non ci penso neppure a...
 imeti koga pogosto v mislih pensare spesso a uno
 priti na čudovito misel avere un'idea fantastica
 bili so vsi enih misli erano tutti unanimi, concordi
 ne imeti nobenih skritih misli non nascondere niente
 rel. grešiti v mislih peccare nel (di) pensiero
 bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
 soc. družbena misel pensiero sociale
 muz. glasbena misel tema
 Zadetki iskanja
-  misēria f
 1. nesreča, nesrečnost
 2. revščina, uboštvo, siromaštvo:
 cadere in miseria obubožati, pasti v revščino
 piangere miseria tarnati, jadikovati
 porca miseria! presneto!
 3. pren. zelo malo, majhna vsota:
 costare una miseria stati zelo malo
 la mia paga è una miseria imam plačo, da bi se zjokal
 4.
 miserie pl. pren. (moralna) beda:
 le miserie umane človeška beda
 5. bot. (erba miseria, tradescanzia) tradeskancija (Tradescantia)
-  mlínski (-a -o) adj. di, del, da mulino; molitorio:
 mlinski delavec molazzatore
 mlinski kamen macina
 mlinska industrija industria molitoria
 mlinski jez bottaccio, gora
 mlinsko kolo ruota del mulino, volanda
 bibl. bolje bi mu bilo, da si je obesil mlinski kamen za vrat avrebbe fatto meglio ad appendersi una macina (da mulino) al collo
-  môči (mórem)
 A) imperf.
 1. potere:
 ptič ni mogel leteti l'uccello non poteva volare
 tega ne morem dojeti questo non posso capirlo
 ne more se obvladati non può, non è capace di controllarsi
 2. (z nedoločnikom izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje) potere:
 danes ga ne morem obiskati oggi non posso andare a trovarlo
 3. (eliptično izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje, kot ga nakazuje določilo) potere:
 nisem mogel prej z doma non sono potuto andare prima di casa
 mimo tega ne morem questo non posso tollerarlo
 4. pren. (izraža odnos osebka do opravljanja dejanja, do kake osebe) potere:
 ne morem ga videti non posso vederlo
 ta dva človeka se ne moreta quei due non si sopportano
 5. (v 3. osebi z nedoločnikom v pogojnem naklonu izraža domnevo, verjetnost) potrebbe:
 to bi moglo biti res potrebbe essere vero
 jutri bi mogel priti dež domani potrebbe piovere
 6. (eliptično z dajalnikom v zvezi s 'kaj', 'nič' izraža možnost, da se naredi komu kaj slabega)
 kdo ti kaj more? e chi può farti niente (di male)?
 živa duša mu nič ne more nessuno può fargli niente, può toccarlo nel vivo
 7. moči za pren. (izraža zanikanje odgovornosti za kaj)
 otroci so šli po svoje. Kaj si mogel (za to)? i figli se ne sono andati ognuno per la propria strada. Che ci potevi fare?!
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 pren. saj nič ne more, tako je pijan è tanto ubriaco da non poter fare nulla
 pren. ne moči komu do živega non poter toccare uno nel vivo
 to ne more biti on non può essere lui, non sarà lui
 našel si je tako stanovanje, da si ne morem misliti lepšega ha trovato un bellissimo appartamento, un appartamento che è un sogno
 pren. ni se mogla potolažiti era inconsolabile
 nareč. ne moči vsemu kaj non poter fare tutto
 B) môči si (mórem si) imperf. refl. moči si kaj (izraža nesposobnost osebka, da bi zavestno odločal o uresničevanju dejanja) non poter non:
 ne morem si kaj, da ne bi pripomnil non posso non osservare...
 C) môči adv. star. (mogoče, možno) possibile:
 to ni moči več vzdržati è impossibile sopportare ancora
-  modestamente avv. skromno:
 modestamente parlando, ce l'ho fatta ne da bi se hvalil, uspelo mi je!
-  mogóče adv.
 1. (v povedni rabi z nedoločnikom izraža možnost uresničitve) possibile:
 ne vem, če bo mogoče priti pravočasno non so se ci sarà possibile arrivare in tempo
 2. (izraža nepopolno prepričanost o približnosti povedanega) forse:
 mogoče on to ve forse lo sa lui
 do tja je mogoče tri ure fin lì ci vorranno forse tre ore
 3. mogoče bi (izraža obzirno željo, zapoved) si potrebbe:
 mogoče bi še soseda vprašali za nasvet (forse) si potrebbe chiedere consiglio anche al vicino
 4. (v vprašalnih stavkih izraža vljudnostno obzirnost, prošnjo)
 ali mogoče želite še kaj drugega? desidera altro?
 ali bi mogoče še malo torte? gradirebbe un altro po' di torta?
 5. (v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje, v zvezi 'ni mogoče' pa začudenje) forse, sarà, possibile:
 boš prišel jutri? Mogoče vieni domani? Forse
 premalo znaš. Že mogoče sai troppo poco. Sarà...
 nabral je celo košaro gob. Ni mogoče! ha raccolto un cesto di funghi. Possibile!
 6. (v retoričnih vprašanjih poudarja nasprotno trditev)
 kdo me bo premagal, mogoče ti, ki te ni zadosti v hlačah e chi mi batterà, mica tu che non c'hai i coglioni
-  mordà | mórda adv.
 1. forse; quasi:
 morda bi kar šel quasi quasi me ne andrei
 morda bo kaj iz tega, morda nič forse se ne farà qualcosa e forse niente
 2. morda bi (izraža obzirno željo, zapoved)
 morda bi se pomaknili malo naprej e se ci spostassimo un po' più avanti?
 3. (v vprašalnih stavkih izraža vljudnostno prošnjo)
 ali morda še kaj želite? desidera altro?
 4. pren. (v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev) forse:
 kdo me bo strahoval? Morda ti, ki te nič ni? e chi mi metterà paura? Forse una mezza cartuccia come te?!
-  morire* v. intr. (pres. muōio)
 1. umreti, umirati:
 morire di malattia umreti zaradi bolezni
 morire di crepacuore umreti od hudega
 morire come un cane umreti sam, kot pes
 morire al mondo pren. iti v samostan
 tu possa morire! da bi te vrag!
 2. pren. umreti, umirati:
 morire di fame biti na smrt lačen
 un caldo da morire huda, neznosna vročina
 morire dalle risa počiti od smeha
 morire per uno koprneti za kom
 3. pren. odmreti, odmirati
 4. pren. končati se; zlivati se, zamočviriti se (vodni tok)
-  mōrto
 A) agg.
 1. mrtev:
 cadere morto nenadno umreti
 2. pren. mrtev, brez življenja:
 lingua morta mrtev jezik
 3. pren. mrtev, nedejaven:
 acqua morta stoječa voda
 angolo morto mrtvi kot
 capitale morto mrtev kapital
 corpo morto navt. mrtvo sidro
 essere lettera morta biti mrtva črka
 giungere a un punto morto priti do mrtve točke
 stanco morto na smrt utrujen
 B) m (f -ta)
 1. mrlič, mrtvec:
 cassa da morto krsta
 libro dei morti mrliška knjiga
 il regno dei morti onstranstvo
 suonare a morto zvoniti za mrliča
 pallido come un morto mrtvaško bled
 morto di fame pren. bednik
 brodo che farebbe resuscitare un morto juha, ki bi jo mrlič posrebal
 2. pog. skriti denar, zaklad
 3. igre mrtvi (igralec pri kartah)
-  mosca
 A) f
 1. zool. hišna muha (Musca domestica):
 mosca del carbonchio hlevska muha (Stomoxy calcitrans)
 mosca della carne mesarska muha (Sarcophaga carnaria)
 mosca cavallina (ippobosca) konjska muha (Hippobosca equina)
 mosca del formaggio sirovka (Piophila casei)
 mosca tse-tse muha ce-ce, glosina, muha spalne bolezni (Glossina palpalis)
 2.
 essere raro come le mosche bianche pren. biti bela vrana; biti zelo redek
 fare di una mosca un elefante pren. delati iz muhe slona
 morire come le mosche pren. cepati kot muhe
 non farebbe male a una mosca pren. še muhi ne bi storil hudega
 restare con un pugno di mosche pren. ostati praznih rok
 saltare la mosca al naso pren. vznejevoljiti se, ujeziti se
 mosca!, zitto e mosca! tiho!, tišina!
 3. pren. tečnež, nadležnež:
 mosca cocchiera postavljač, samozvani šef
 4. kozmet. (lepotna) muha
 5. rib. muha
 6.
 mosca cieca igre slepe miši
 PREGOVORI: in bocca chiusa non entran mosche preg. kdor molči, ga glava ne boli
 non si può avere il miele senza le mosche preg. na med muhe letajo
 B) agg. invar. šport mušje kategorije
 C) m invar. šport atlet mušje kategorije
-  mrlìč (-íča) m
 1. morto, cadavere:
 dati, položiti mrliča na mrtvaški oder deporre il morto sul catafalco
 bedeti pri mrliču vegliare il morto
 kropiti mrliča benedire il morto
 zvoniti mrliču suonare a morto
 pokopati mrliča seppellire il morto
 bled kot mrlič pallido come un morto, un cadavere
 juha, ki bi jo mrlič posrebal un brodo che farebbe resuscitare un morto
 pren. živ mrlič cadavere ambulante, malato a morte
 2. pren. (nedružaben človek) pappa fredda, pappa molle
-  mŕvica (-e) f
 1. dem. od mrva briciolina, briciola, briciolo:
 mrvice molliche, mollicume
 2. pren. briciola; un tantino:
 ko bi imel le mrvico pameti, tega ne bi napravil avesse un briciolo di senno, questo non l'avrebbe fatto
 3. inezia, nonnulla
-  mudíti (-ím)
 A) imperf. trattenere, importunare:
 ne bom vas mudil, samo nekaj bi vas prosil non vorrei importunarvi, vi pregherei soltanto...
 B) mudíti se (-ím se) imperf. refl.
 1. aver fretta, aver premura:
 mudi se mi na vlak, v službo ho fretta di prendere il treno, di andare al lavoro
 impers. kar počasi, saj se ne mudi piano, tanto non c'è fretta
 2. muditi se s, z trattenersi, soffermarsi con, perdere tempo con:
 imam dosti dela, ne utegnem se muditi z vami ho molto da fare e non mi posso trattenere con voi
 3. soggiornare, essere, trovarsi:
 skupina tujih strokovnjakov se že dalj časa mudi v naši državi un gruppo di tecnici stranieri si trova già da vario tempo nel nostro Paese
-  múha (-e) f
 1. zool. mosca (Musca domestica):
 muhe brenčijo le mosche ronzano
 muha piči, ugrizne, sesa hrano la mosca punge, succhia il cibo
 odganjati muhe z roko cacciare le mosche con la mano
 roji muh sciami di mosche
 sredstvo proti muham moschicida
 bila je taka tišina, da bi slišal muho leteti non si sentiva volare una mosca
 množiti se kot muhe moltiplicarsi come le mosche
 umirati kot muhe morire in massa
 pijan kot muha ubriaco fradicio
 siten kot muha noioso, fastidioso come la zanzara
 muha cece tse-tse (Glossina palpalis)
 čebelna muha pidocchio delle api (Braula caeca)
 češnjeva muha mosca delle ciliege (Rhagoletis cerasi)
 hlevska muha mosca del carbonchio (Stomoxys calcitrans)
 konjska muha mosca cavallina, ippobosca (Hippobosca equina)
 mesarska muha mosca carnaria (Sarcophaga carnaria)
 podrepna muha tafano
 španska muha cantaride (Lytta vescicatoria)
 muhe kožuharice zool. ippoboscidi (sing. -e) (Hippoboscidae)
 2. bot. (ostanek cveta) ricettacolo fiorale, talamo
 3. voj. mira, mirino
 4. pren. capriccio, grillo, ticchio; estro; fisima:
 biti poln muh avere tanti grilli per la testa
 imeti muhe essere d'umore capriccioso, fare le bizze
 prepoditi komu muhe iz glave far passare i capricci a qcn.
 pičila ga ja muha, da bi slikal gli è scattato il ticchio di dipingere
 5. friz. mosca
 6. od muh pren. (izraža majhno stopnjo pozitivne lastnosti)
 cena avtomobila ni od muh il prezzo dell'auto è piuttosto alto
 udarec ni bil od muh il colpo non è stato leggero
 mož ni od muh il tipo non è da poco
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 biti muha proti komu essere insignificante a paragone di, non poter reggere il paragone con
 biti tam, kjer ni muh essere andato all'altro mondo
 pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
 delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
 vzeti koga na muho prendere di mira qcn.
 vrteti se kot muha v močniku cercare invano di disintricarsi
 iti na nekaj kot muhe na med essere interessante, allettante
 na to gredo ljudje kot muhe na med la cosa va a ruba
 muha enodnevnica moda passeggera, effimera
 modna muha capriccio della moda
 rib. umetna muha mosca
 PREGOVORI:
 v sili še hudič muhe žre se necessario si fa di necessità virtù
-  muōvere*
 A) v. tr. (pres. muōvo)
 1. premakniti, premikati; gibati:
 muovere i piedi pog. hoditi, gibati se
 muovere la testa prikimati, odkimati
 muovere la coda mahati z repom
 muovere i primi passi shoditi
 non muovere un dito pren. ne migniti s prstom
 2.
 muovere una macchina pognati stroj
 muovere una causa a qcn. koga tožiti
 muovere un inganno nastaviti past
 muovere guerra napovedati vojno, napasti koga
 muovere un rimprovero pokarati, grajati
 3. vzbuditi, vzbujati; ganiti; (indurre) pripraviti do, navesti k; odvrniti, odvračati od:
 muovere il pianto, il riso, l'invidia, la paura, la compassione vzbuditi jok, smeh, zavist, strah, sočutje
 una scena pietosa che avrebbe mosso anche le pietre mučen prizor, ob katerem bi se še kamen razjokal
 non ho potuto muoverlo dal suo proposito nisem ga mogel odvrniti od njegove namere
 4. šah napraviti potezo
 B) v. intr.
 1. kreniti; iti (proti):
 la colonna muoveva verso il confine kolona je šla proti meji
 2. začeti, začenjati; pren. izhajati
 C) ➞ muōversi v. rifl. (pres. mi muōvo)
 1. kreniti, premakniti se, gibati se; oditi (tudi pren.); stopiti v akcijo:
 nessuno si muova! naj se nihče ne gane!
 2. (darsi da fare) prizadevati si, truditi se
 3. pren. upreti se
 4. biti ganjen:
 muoversi a pietà usmiliti se
 muoversi a sdegno biti ogorčen
-  nadálje adv.
 1. (naprej) poi, successivamente; ulteriormente
 2. inoltre, altresì, oltracciò:
 nadalje bi Vas prosil La pregherei altresì
 3. e, quindi
-  nagájati (-am) imperf.
 1. molestare; stuzzicare; fare dispetti:
 nagajati z ropotanjem molestare facendo baccano
 2. intralciare, ostacolare, fapporre ostacoli:
 rad bi gradil, pa mu nagaja sosed vorrebbe farsi la casa ma il vicino gli frappone ostacoli
 3. ekst. non funzionare bene, essere difettoso:
 elektrika nagaja ci sono disturbi nella corrente
 zadnje čase mu zdravje nagaja negli ultimi tempi è malandato di salute
-  naj1 členek
 1. (za izražanje želja s povedkom) ○:
 naj bo po tvojem sia come vuoi tu
 2. (v vprašalnih stavkih za izražanje ugibanja) ○:
 kaj naj naredim? che fare?
 ali naj grem ali ne? vado o resto?, devo andare o no?
 3. (za izražanje nujnosti) ○:
 naj ti povem, kaj se bo zgodilo ti dirò io cosa succederà
 to je potrebno, če naj se izognemo posledicam è necessario se vogliamo evitare le conseguenze
 4. (za izražanje pojasnila) ○, comunque:
 skakalec je padel. A naj povem, da je bil veter precej močen il saltatore è caduto, comunque va detto che il vento era piuttosto forte
 5. (za izražanje želje, s pogojnikom) ○:
 politki naj bi uresničevali želje ljudstva i politici sarebbero chiamati a realizzare la volontà popolare
 6. (za izražanje namena) ○:
 ta šola naj bi vzgajala strokovnjake prihodnosti una scuola che dovrebbe educare i tecnici del futuro
 7. (za izražanje dvomov) ○:
 ta proces naj bi povzročale neke bakterije un processo che sarebbe provocato da certi batteri
-  namésto
 A) prep. invece di; invece che; in vece:
 napisati pismo namesto matere scrivere una lettera invece della madre
 podpiši namesto mene firma in vece mia
 znesti se nad tovarišem namesto nad tekmecem sfogarsi sul compagno invece che sull'avversario
 B) konj. invece di:
 namesto da bi delal, postopa invece di lavorare va bighellonando
-  napáčno adv.
 1. erroneamente, in modo sbagliato:
 ekon. napačno investirati disinvestire
 filoz. napačno sklepati paralogizzare
 napačno obveščen malinformato
 2. (v povedni rabi z nikalnico)
 ne bo napačno, če greš z njimi farai bene ad andare con loro
 ne bi bilo napačno, če bi koga vprašali za nasvet non sarebbe sbagliato chiedere consiglio a qcn.