Franja

Zadetki iskanja

  • zdrávje (-a) n salute:
    paziti na zdravje, skrbeti za zdravje aver cura della salute
    ohraniti si zdravje do pozne starosti conservarsi sani fino a tarda età
    uničevati, zapravljati si zdravje guastarsi, rovinarsi la salute
    pokati od zdravja sprizzare salute da tutti i pori, essere il ritratto della salute
    piti, trčiti na zdravje bere, brindare alla salute
    na zdravje! salute!, alla salute!, salve!, evviva!
    rel. dušno zdravje la salute dell'anima, spirituale
    industrija ogroža zdravje gozdov l'industria minaccia la salute dei boschi
    dobro spanje je pol zdravja il sonno è salutare
    PREGOVORI:
    zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once
  • salute

    A) f

    1. zdravje:
    salute fisica, mentale telesno, umsko zdravje
    essere in salute biti zdrav
    avere una salute di ferro, avere salute da vendere, crepare di salute, sprizzare salute da tutti i pori biti zdrav kot dren, riba
    bere, brindare alla salute di qcn. komu nazdraviti
    essere giù di salute biti slabega zdravja, bolehen
    guastarsi la salute pokvariti si zdravje
    rimetterci la salute biti ob zdravje, zboleti
    pensare alla salute pog. ne meniti se, ne vtikati se
    andare in pensione per motivi, ragioni di salute upokojiti se iz zdravstvenih razlogov

    2. odrešitev; relig. zveličanje:
    salute eterna večno zveličanje

    3. ekst. zdravje (kar pripomore k telesnemu zdravju):
    l'aria del mare è tanta salute morski zrak je čisto zdravje
    casa di salute evfemistično umobolnica

    B) inter. na zdravje!; (kot pozdrav) pozdravljen!
  • sanità f

    1. zdravje

    2. zdravilnost

    3. zdravstvo:
    Ministero della Sanità Ministrstvo za zdravstvo
  • benēssere m

    1. dobro zdravje, počutje

    2. blaginja, blagor:
    vivere nel benessere živeti v blaginji
    società del benessere družba blaginje
  • cincin inter. čin čin, na zdravje!
  • prōsit inter. na zdravje, srečno
  • acquistare

    A) v. tr. (pres. acquisto)

    1. nabaviti, kupiti, kupovati, dobiti:
    acquistare una casa, un abito kupiti hišo, obleko

    2. pren. pridobiti, doseči, priskrbeti si:
    acquistare meriti, fama pridobiti si zasluge, sloves
    acquistare tempo pridobiti čas, odlašati
    acquistare terreno napredovati, dohiteti (na tekmovanju, v teku); uveljavljati se:
    la teoria sta acquistando terreno teorija se uveljavlja

    3. šport najeti, najemati

    B) v. intr. okrepiti se, pridobiti:
    al mare acquistò in salute na morju se mu je zdravje okrepilo
  • bíkovski (-a -o) adj. taurino:
    bikovski vrat collo taurino
    bikovsko zdravje salute di ferro
  • blagodát (-i) f knjiž. bene, beneficio; fortuna:
    zdravje je največja blagodat za človeka la salute è per l'uomo il massimo bene
  • bóg (-á) m

    1. rel. (v enoboštvu, v krščanstvu) Dio, Iddio; Signore; Altissimo; pog. Domineddio, Padreterno:
    častiti, moliti boga venerare, pregare Dio
    verovati v boga credere in Dio
    vsemogočni, večni bog onnipotente, eterno Dio
    bog oče Dio Padre
    pred smrtjo spraviti se z bogom in punto di morte conciliarsi con Dio, ricevere l'Estrema Unzione

    2. rel. (v mnogoboštvu) dio pl. gli dei:
    sončni bog, bog vojske il dio del sole, della guerra
    bogovi na Olimpu gli dei dell'Olimpo
    pren. živeti ko mali bog vivere come un papa

    3. (v medmetni rabi)
    a) (za izražanje začudenja, navdušenja) sant'Iddio, santo cielo:
    ljubi bog, ali je to mogoče sant'Iddio, santo cielo, è mai possibile
    b) (za izražanje nejevolje, nestrpnosti)
    bog nebeški, za boga milega, za boga svetega sant'Iddio, per l'amor di Dio
    c) (za izražanje strahu, vznemirjenja) oddio:
    moj bog, saj ne bom zdržal oddio, non ce la farò
    č) (za izražanje dvoma, negotovosti)
    bog vedi, kod hodi chissà dov'è
    če bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole, presto ci rivedremo
    d) (za izražanje svarila, opozorila)
    bog varuj, da bi kaj takega storil Dio non voglia, Dio ce ne scampi e liberi che tu faccia qualcosa di simile
    e) (za izražanje hvaležnosti, zadovoljstva)
    dobro smo opravili, hvala bogu ce l'abbiamo fatta, grazie a Dio, grazie al cielo
    f) (za izražanje najboljše želje):
    bog daj srečo, zdravje! buona fortuna!; salute!
    (pri pozdravu) 'Dober večer!' 'Bog daj!' 'Buona sera!' 'Buona sera!'

    4. pren. (človek, ki ima veliko veljavo):
    v vasi je bil mali bog in paese comandava lui

    5. pren. (najvišji vzor) dio:
    njegov bog je denar il denaro è il suo dio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bog ga tepe è perseguitato dalle disgrazie
    bibl. dati cesarju, kar je cesarjevega, bogu kar je božjega dare a Cesare ciò che è di Cesare e a Dio ciò che è di Dio
    pren. bogu čas krasti oziare, poltrire
    pren. živeti bogu za hrbtom abitare a casa del diavolo
    pren. držati se ko lipov bog starsene in disparte, zitto
    pren. kaj narediti, da se bog usmili fare qcs. alla carlona
    PREGOVORI:
    človek obrača, bog obrne l'uomo propone, Dio dispone; non cade foglia che Dio non voglia
    bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è me stesso
    pomagaj si sam in bog ti bo pomagal chi s'aiuta Iddio l'aiuta
    bog ne plača vsake sobote Dio non paga il sabato
  • bogástvo (-a) n

    1. ricchezza, ricchezze; bene, beni (tudi ekst.):
    živeti v bogastvu vivere nell'agiatezza, come un papa
    zapustiti komu svoje bogastvo lasciare a qcn. le proprie ricchezze
    zdravje je največje bogastvo la salute è il massimo bene, il bene più prezioso

    2. ricchezza; risorsa:
    naravna, rudna bogastva ricchezze naturali, minerarie

    3. knjiž. (velika raznovrstnost in množina) ricchezza, dovizia:
    bogastvo barv dovizia di colori
  • con prep. s, z

    1. (označuje druženje)
    vieni con me? ali greš z mano?
    è sposato con una francese poročen je s Francozinjo
    combattere con i nemici bojevati se s sovražniki
    prendersela con qcn. jeziti se na koga, spraviti se na koga

    2. (označuje sredstvo)
    minestra condita con l'olio juha, zabeljena z oljem

    3. (označuje način)
    con fatica s trudom, naporno
    con attenzione pazljivo, pozorno
    starsene con le mani in mano stati prekrižanih rok
    andarsene con la coda fra le gambe stisniti rep med noge

    4. (označuje lastnost, atribut)
    bambina con gli occhi azzurri deklica z modrimi očmi
    scarpe con tacco alto čevlji z visokimi petami
    villa con piscina vila z bazenom

    5. (označuje omejitev)
    con lo studio sono rimasto un po' indietro s študijem sem malo v zamudi
    come va con la salute? kako kaj zdravje? kako kaj z zdravjem?

    6. (označuje vzrok)
    con questo caldo non si può lavorare pri tej vročini se ne da delati

    7. (označuje primerjanje)
    non puoi paragonare la tua situazione con la mia ne moreš primerjati svojega položaja z mojim

    8. (označuje okoliščine in posledice)
    non uscire con questo tempaccio ne hodi ven v takem vremenu

    9. (označuje čas)
    andare a letto con le galline iti spat s kurami, zgodaj leči
    alzarsi con il sole vstajati, ko je dan visok

    10. (označuje dopustnost)
    con tutti i suoi difetti è un bravo ragazzo kljub mnogim napakam je dober fant

    11. (velja kot sklepni izraz)
    con questo, col che:
    e con questo ti saluto tako torej lepo pozdravljen!

    12. (označuje okrepljeno vrednost predloga, prislova ipd.)
    un uomo con in mano la frusta mož z bičem v roki

    13. (uporablja se z nedoločnikom)
    con lo sbagliare si impara na napakah se učimo
    cominciamo col chiarire i termini della questione najprej razčistimo, kako je s stvarjo
  • cura f

    1. skrb, prizadevanje:
    aver cura di skrbeti za
    abbiti cura! varuj zdravje!

    2. skrbnost, prizadevnost:
    lavoro fatto con cura skrbno opravljeno delo
    a cura di uredil ta in ta (na naslovnici knjige)

    3. upravljanje, vodenje:
    la cura della casa gospodinjstvo, skrb za hišo
    la cura del patrimonio upravljanje imetja

    4. relig. župnija:
    la cura delle anime dušno pastirstvo

    5. zdravljenje, nega:
    luogo di cura zdravilišče
    casa di cura privatna klinika
    essere in cura presso zdraviti se pri kom
  • dáti (dám)

    A) perf. ➞ dajati

    1. dare:
    dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
    dati komu besedo dare a qcn. la parola
    dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
    dati vbogajme dare, fare l'elemosina
    dati na vpogled dare in visione

    2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
    dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
    dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma

    3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
    dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
    dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
    dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
    dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
    dati na trg lanciare sul mercato
    dati delat obleko far fare il vestito
    dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli

    4. pog. (plačati) dare, pagare:
    dati na račun pagare in conto

    5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
    polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
    dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
    dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto

    6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
    dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
    dati kazen punire
    dati pomoč dare aiuto, aiutare
    dati prisego prestare giuramento, giurare
    dati izjavo dichiarare
    dati obljubo promettere
    dati na posodo dare in prestito, prestare
    dati častno besedo dare la parola d'onore

    7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
    dati proč mettere via, da parte
    dati v zapisnik mettere a verbale
    dati v oklepaj mettere tra parentesi
    pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?

    8. pren. dati na:
    dati nase avere un'alta opinione di se
    veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.

    9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
    dati poklicati chiamare, far venire
    dati prinesti far portare

    10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
    če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
    Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
    Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
    Bog daj zdravje! salute!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    beseda da besedo una parola tira l'altra
    nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
    pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
    dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
    dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
    pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
    pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
    pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
    dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
    dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
    pren. ti bom že dal me la pagherai!
    pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
    dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
    pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
    dati proste roke dare mano libera
    pog. dati čez vomitare
    pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
    ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
    ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
    pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
    pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
    dati na znanje riferire, rendere noto
    pog. dati ga na zob trincare
    pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
    pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
    pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
    pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
    dati komu prav dare ragione a qcn.
    pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
    rel. dati odvezo dare l'assoluzione
    šah. dati šah mat dare scacco matto
    teči, kar noge dajo correre a gambe levate
    PREGOVORI:
    obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
    čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
    dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare

    B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
    dati se pregovoriti lasciarsi convincere
    ne dajte se motiti non si scomodino!
    pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
    impers. pren. ne dati se non aver voglia
    se mi ne da non ho voglia
    ne daj se! forza! coraggio!
    impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere
  • delicato agg.

    1. nežen, prijeten, privlačen, skladen:
    lineamenti delicati nežne črte
    cibi delicati okusne jedi
    colori delicati blage barve

    2. krhek, slaboten, lahko pokvarljiv:
    salute delicata krhko zdravje
    stomaco delicato občutljiv želodec
    fare il delicato delati se izbirčnega

    3. pren. delikaten, neprijeten, kočljiv:
    faccenda delicata kočljiva zadeva
    toccare un tasto delicato dotakniti se občutljive teme

    4. pren. plemenit, tenkočuten, ljubezniv
  • dôl adv.

    1. giù, ingiù:
    hoditi gor in dol andare su e giù

    2. inter. abbasso:
    dol z izdajalci! abbasso i traditori!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. gledati na koga od zgoraj dol guardare qcn. dall'alto in basso
    hoditi po sobi gor in dol andare su e giù per la stanza
    pog. jedi ne spraviti dol non riuscire a mandare giù il cibo
    pren. klobuk dol pred kom cavarsi il cappello, far tanto di cappello a uno
    en dinar gor ali dol lira più, lira meno; e crepi l'avarizia
    zamera gor, zamera dol, treba je povedati bisogna dire tutto, costi quel che costi, anche se (l'interlocutore) se la prende a male
    pren. eden gor, drugi dol, je že tako na svetu il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale
    PREGOVORI:
    zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once
  • gôr adv. ➞ gori

    1. (izraža gibanje proti višjemu kraju) su:
    hoditi po stopnicah gor in dol andare su e giù per le scale
    ekst. gor in dol qua e là

    2. gor — dol:
    en dinar gor ali dol, kaj bi gledal e crepi l'avarizia!
    prijatelj gor, prijatelj dol amici quanto vuoi ma non ti posso accontentare
    pren. eden gor, drugi dol, je že tako na svetu il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale
    PREGOVORI:
    zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once
  • gracile agg. slaboten, nežen, krhek; droben; gracilen:
    un ragazzo gracile droben deček
    salute gracile krhko, šibko zdravje
  • guastare

    A) v. tr. (pres. guasto)

    1. pokvariti, skaziti, poškodovati:
    la grandine ha guastato il raccolto toča je poškodovala letino
    guastare lo stomaco, la salute pokvariti želodec, zdravje
    guastarsi il sangue pren. razjeziti se, gnati si k srcu
    guastarsi la testa pren. zgubiti glavo, razsodnost

    2. pren. motiti:
    guastare l'amicizia prekiniti prijateljstvo
    guastare l'incantesimo razbiti čar, razbliniti iluzije
    guastare i sogni a qcn. kvariti komu sanje, motiti komu srečo

    3. pren. kvariti, spriditi

    B) v. intr. škodovati, biti neprimeren, neprijeten:
    una parola gentile non guasta mai prijazna beseda nikoli ne škodi

    C) ➞ guastarsi v. rifl. (pres. mi guasto)

    1. pokvariti se (tudi pren.):
    l'orologio si è guastato ura se je pokvarila
    temo che il tempo si guasti bojim se, da se bo vreme pokvarilo

    2. pren. pokvariti se, spriditi se
    PREGOVORI: troppi cuochi guastano la cucina preg. veliko babic, kilav otrok
  • immagine f

    1. podoba, slika:
    immagine ingrandita, rimpicciolita povečana, pomanjšana slika
    immagine sacra relig. sveta podoba
    immagine votiva relig. zaobljubljena podoba

    2. slika, predstava; prispodoba:
    il bambino è l'immagine vivente del nonno otrok je cel ded
    essere l'immagine della salute biti utelešeno zdravje
    l'uomo fu creato a immagine e somiglianza di Dio človek je bil ustvarjen po božji podobi

    3. zool. imago, odrasla žuželka

    4. (notranja, domišljijska) slika; vizija:
    evocare le immagini dell'infanzia priklicati si v spomin slike iz otroštva