Franja

Zadetki iskanja

  • stréla (-e) f

    1. fulmine, folgore; pren. knjiž. saetta; pesn. dardo:
    strela je udarila v drevo il fulmine ha colpito un albero
    hiter kot strela veloce come un fulmine
    priti, pasti kot strela z jasnega capitare, piombare come un fulmine a ciel sereno

    2. pren. uomo malvagio, perfido

    3. inter.
    gromska strela! tuoni e fulmini!
    da bi ga strela! gli venisse un colpo!
    pren. strele udarjajo v visoke vrhove i fulmini colpiscono le cime; feriuntque summos fulmina montes
    min. kamena strela cristallo di rocca
    vet. kopitna strela quarto
  • folgore m blisk, strela
  • fulmine m

    1. blisk, strela (tudi pren.):
    piombare addosso come un fulmine pren. planiti kot blisk (na koga, na kaj)
    fulmine a ciel sereno pren. strela z jasnega
    colpo di fulmine pren. ljubezen na prvi pogled

    2. bes, jeza:
    tirarsi addosso i fulmini del padrone nakopati si gospodarjevo jezo
  • saetta f

    1. knjižno puščica

    2. pren. pesn. sončni žarek

    3. strela (tudi pren.):
    essere veloce come una saetta biti hiter kot strela; pog. hiter človek; nemirnež, divjak

    4. šport nenaden strel (v vrata)

    5. urni kazalec

    6. gradb. opornik

    7. mehan. zavrtalnik
  • strappalana f bot. bodič, strela (Xantium italicum)
  • trasformazione f

    1. pretvorba, preobrazba, sprememba

    2. mat. transformacija

    3. jezik transformacija, pretvorba

    4. kem. pretvorba, pretvarjanje

    5. biol. transformacija

    6. šport realizacija prostega strela (pri rugbyju)
  • aprire*

    A) v. tr. (pres. apro)

    1. odpreti, odpirati; razširiti, razpreti:
    aprire una porta odpreti vrata
    aprire le braccia razširiti roke
    aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. paziti
    aprire gli occhi alla luce pren. roditi se
    aprire gli occhi a qcn. pren. odpreti komu oči
    aprire bocca odpreti usta, spregovoriti
    non aprire bocca molčati
    aprire le braccia a qcn. pren. koga ljubeznivo sprejeti
    aprire un locale pubblico odpreti javni lokal
    aprirsi un varco tra la folla utreti si pot skozi množico

    2. odpreti, ustanoviti:
    aprire una scuola odpreti šolo

    3. pren. odkriti, razodeti, izpovedati:
    aprire il proprio animo a qcn. odpreti komu svojo dušo

    4. odpreti, začeti:
    aprire la seduta odpreti sejo
    aprire la caccia odpreti lovsko sezono
    aprire la luce prižgati luč
    aprire il televisore prižgati, vključiti televizor
    aprire il corteo voditi sprevod, biti na čelu sprevoda
    aprire il fuoco voj. odpreti ogenj

    B) ➞ aprirsi v. rifl. (pres. mi apro)

    1. odpreti se, razklati se, razpreti se:
    la terra si aprì zemlja se je odprla
    apriti cielo! inter. za božjo voljo! strela božja!

    2. odpreti se (cvet)

    3. odpreti se, zjasniti se

    4. odpreti se, zaupati se komu:
    aprirsi con qcn. odpreti se komu
  • assaettare

    A) v. tr. (pres. assaetto)

    1. toskansko zadeti s puščico

    2. knjižno hudo nadlegovati

    B) v. intr. toskansko biti zadet od strele:
    che io possa assaettare se non è vero naj me strela, če ni res
    assaettare dalla sete skoprneti od žeje

    C) ➞ assaettare, assaettarsi v. intr. v. rifl. (pres. /mi/ assaetto) jeziti se, mučiti se (s čim)
  • baccone, bacchissimo inter. šalj.
    per baccone!, per bacchissimo! prmejduš!, gromska strela!
  • Bacco m

    1. mitol. Bakh

    2. vino, pijača, veseljačenje:
    dedito a Bacco šalj. pijanec
    per Bacco!, corpo di Bacco! prmejduš!, gromska strela!, hudimana!
    PREGOVORI: Bacco, tabacco e Venere riducon l'uomo in cenere preg. vino, kajenje in ljubezen spravijo človeka v grob
  • bôžji (-a -e) adj.

    1. rel. di Dio, divino:
    božja ljubezen l'amore di Dio
    božja pravičnost la giustizia divina
    božja milost grazia divina
    naj bo, kakor je božja volja sia fatta la volontà di Dio
    Ferdinand, po božji milosti cesar Avstrije Ferdinando, per grazia di Dio imperatore d'Austria
    Sin božji il Figlio di Dio, Cristo
    poslušati božjo besedo ascoltare la parola di Dio, il vangelo
    deset božjih zapovedi i dieci comandamenti
    božji rop sacrilegio
    služabnik božji servo di Dio, sacerdote
    služba božja servizio divino, messa
    božji grob Sepolcro

    2. v medmetni rabi za izražanje:
    a) začudenja, presenečenja:
    križ božji! santo cielo!, sant'Iddio!
    b) nejevolje:
    strela božja perdio, perbacco
    c) svarila:
    za božjo voljo per l'amor di Dio
    č) podkrepitve:
    kaj govoriš, človek božji! che dici, benedett'uomo!
    ves božji dan tutto il santo giorno
    na vsem božjem svetu mu ne najdeš enakega nel mondo intero non ne trovi uno cosí!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hist. božji mir tregua di Dio
    iron. ne bodi tak božji volek! su, non essere una pappa molla!
    šalj. pog. božja kapljica vino
    rel. božja pot (romanje, romarska cerkev) pellegrinaggio; santuario
    bot. božji les, božje drevce agrifoglio (Ilex aquifolium)
    bot. božja milost graziola, tossicaria (Gratiola officinalis)
    božje drevo (pajesen) ailanto, albero del Paradiso (Ailanthus glandulosa)
    šalj. potrpljenje je božja mast campa, cavallo mio, che l'erba cresce; pazienza a chi tocca
    bot. božja mizica scutellaria (Scutellaria galericulata)
    rel. božja nevesta sposa di Cristo
    božja Porodnica Deipara
    božja milost grazia divina
    božje kreposti virtú teologali
    hist. božja sodba giudizio di Dio, ordalia
    bot. božje drevce timelea, mezereo (Daphne mezereum)
    rel. božje razodetje teofania
    PREGOVORI:
    ljudski glas, božji glas vox populi, vox Dei
    božji mlini meljejo počasi, pa gotovo Dio non paga il sabato; il mulino di Dio macina piano, ma sottile
  • colpo m

    1. udarec, strel:
    un colpo di pistola strel iz pištole
    un colpo di cannone topovski strel
    colpo di grazia milostni strel; pren. smrtni udarec
    senza colpo ferire brez boja
    a colpo sicuro vsekakor, gotovo
    PREGOVORI: dare un colpo al cerchio e uno alla botte preg. narediti tako, da bo volk sit in koza cela

    2. udarec, sunek:
    colpo basso nizek udarec (tudi pren.)

    3.
    colpo di remi zavesljaj
    colpo di telefono telefonski klic
    dare un colpo di telefono telefonirati
    dare un colpo di spugna a qcs. pren. zbrisati, pozabiti
    colpo di mare močen val
    colpo di vento sunek vetra
    colpo di coda pren. nenadna sprememba, nepričakovan preobrat
    colpo di timone pren. nenadna sprememba (v političnem ravnanju)
    colpo d'occhio pogled
    colpo di fortuna nenadna sreča
    colpo di fulmine pren. strela z jasnega; ljubezen na prvi pogled
    colpo di scena presenetljiv preobrat
    colpo di testa nepremišljeno dejanje
    di colpo nenadoma
    sul colpo takoj
    tutto d'un colpo naenkrat, nenadoma

    4.
    colpo apoplettico, colpo med. kap
    ti venisse un colpo! šalj. vrag te pocitraj!
    colpo di sole sončarica
    colpo d'aria lahen prehlad

    5. pren. udarec, nepričakovan dogodek:
    la morte di papà è stata un duro colpo per tutti noi očkova smrt je bila hud udarec za nas vse
    fare colpo narediti vtis, zbuditi zanimanje, občudovanje
    colpo giornalistico senzacionalna časopisna novica, prvo poročanje, scoop

    6. podvig, drzno dejanje, udar:
    fare un colpo izvršiti drzno dejanje
    un colpo da un miliardo milijardni rop
    colpo mancino, gobbo, da maestro mojstrski podvig
    colpo di mano prevratniško dejanje, nenaden poseg
    colpo di stato državni udar
  • cristallo m

    1. miner. kristal:
    cristallo di rocca kamena strela
    cristalli liquidi tekoči kristali

    2. kristal; kristalnina:
    cristallo di Boemia češki kristal
  • da konj.

    1. (v pripovednih odvisnikih) che:
    škoda, da zapraviš toliko časa peccato che tu perda tanto tempo
    ni dvoma, da imaš prav è indubbio che tu hai ragione
    bojim se, da je prepozno temo che sia troppo tardi

    2. (v vzročnih odvisnikih za glagoli čustvovanja) che:
    kesa se, da je tako ravnal si pente di essersi comportato così
    veseli me, da si prišel ho piacere che tu sia venuto

    3. (v namernih odvisnikih) da, zato da perché:
    povedal sem ti zato, da bi se znal ravnati te l'ho detto perché tu sappia regolarti

    4. (v načinovnih odvisnikih z nikalnico) senza:
    planil je v sobo, ne da bi potrkal è piombato nella stanza senza bussare

    5. (v primerjalnih odvisnikih s kakor, kot, ko) come se, come:
    smeje se, kot da se ni nič zgodilo ride come se non fosse successo niente

    6. (v posledičnih odvisnikih s tako, toliko) tanto... che, tanto... da:
    tako ga je udaril, da ga je položil na tla lo colpì tanto forte da stenderlo a terra

    7. (v pogojnih odvisnikih) če bi se:
    vse bi bilo drugače, da nisem bil tako lahkomiseln se non fossi stato così sconsiderato, tutto sarebbe diverso

    8. (v časovnih odvisnikih) che:
    počakal sem, da se je odteščal aspettai che si rifocillasse

    9. (eliptično za izražanje)
    a) ukaza, želje: ○:
    da bi te strela! ti venisse un accidente!
    b) ugibanja: ○:
    pa ne, da si bolan non sarai mica malato?!
    c) začudenja: ○:
    da te ni sram vergognati!
    č) poudarjanja, pojasnjevanja: ○:
    da smo si na jasnem: tega ne trpim več mettiamolo bene in chiaro: questo non lo tollero più
    d) stopnjevanja z dodatno trditvijo: per:
    in živela sta zadovoljno, da ne rečem srečno e vissero contenti, per non dire felici

    10. (za omejevanje povedanega z le, samo) solo che, soltanto che:
    delal je zagnano, le da tega ni videl nihče lavorava indefessamente, solo che nessuno sembrava accorgersene
  • fulminare

    A) v. tr. (pres. fulmino)

    1. zadeti, oplaziti, udariti s strelo:
    fulminare qcn con uno sguardo, con un'occhiata pren. koga ošiniti s pogledom
    Iddio mi fulmini! naj me strela!

    2. ubiti (z elektriko, strelom):
    la corrente ad alta tensione lo fulminò sul colpo visokonapetostni tok ga je ubil na mestu
    fulminare una maledizione contro qcn. pren. koga prekleti
    fulminare in rete šport zadeti gol z močnim strelom

    B) v. intr. impers. bliskati se:
    tuonò e fulminò tutta la notte vso noč je grmelo in se bliskalo
  • grómski (-a -o) adj. (hrupen) tonante, (voce) fragoroso:
    inter. gromska strela perbacco, perbacchissimo, sangue di Giuda
  • jásen (-sna -o)

    A) adj.

    1. (brez oblakov) sereno; (čist, bister) chiaro, limpido; knjiž. (svetel, bleščeč) chiaro, splendente:
    jasno vreme tempo sereno
    jasen tolmun un limpido tonfano
    jasna mesečina chiaro di luna
    inter. jasna strela! fulmini e tuoni!
    pren. strela z jasnega fulmine a ciel sereno

    2. (ki se dobro vidi ali sliši) chiaro; (ki ni zamolkel; čist) chiaro; limpido; lineare:
    jasen glas voce chiara
    jasne besede discorso lineare

    3. (vsebinsko opredeljen; razumljiv) chiaro; inequivocabile:
    jasne ideje idee chiare
    jasen dokaz chiara prova
    ne imeti jasnih pojmov o čem non avere idee chiare a proposito di
    jasen odgovor risposta inequivocabile

    4. (priseben, razumen) chiaro, lucido:
    bolnik ima le redko jasne trenutke il malato ha rari momenti di lucidità
    jasno, zmedeno govorjenje discorso lucido, confuso

    5. knjiž. (veder, iskren) sereno, schietto; (srečen, vesel) felice:
    jasen smeh riso schietto
    spomin na jasno mladost il ricordo della felice giovinezza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vreči jasno luč na kaj chiarire qcs.
    videti kaj v jasni luči vedere qcs. con chiarezza

    B) jásni (-a -o) m, f, n
    menjavalo se je jasno in oblačno il tempo era ora sereno, ora nuvoloso
    priti kot strela z jasnega capitare come il fulmine a ciel sereno
    priti si na jasno venire in chiaro
    biti, ne biti si na jasnem glede česa capire, non capire qcs.
  • kamén (-a -o) adj. knjiž. (kamnit) di, della pietra; pietroso; lapideo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    arheol. kamena doba età della pietra
    mlajša, starejša kamena doba neolitico, paleolitico
    kamena korala madrepora
    kamena sol salgemma
    min. kamena strela cristallo di rocca
    zool. kameno jedro strato interno della conchiglia
  • ožgáti (ožgèm) | ožígati (-am) perf., imperf.

    1. abbruciacchiare; bruciare:
    strela je ožgala drevo un fulmine ha abbruciacchiato un albero
    slana je ožgala ajdo la brina ha bruciato il grano saraceno

    2. scottare; abbronzare

    3. pren.
    ožgati z jeznim pogledom, z jeznimi pogledi fulminare con lo sguardo, con occhiate
    ožgati z bičem dare una frustata
    ožgati (z ožigalkami) scottare
  • pōrco

    A) m (pl. -ci)

    1. pog. prašič:
    essere grasso come un porco biti debel kot prašič
    essere sudicio come un porco biti umazan kot prašič
    mangiare come un porco jesti, žreti kot prašič

    2. svinjina

    3. pren. pujs, svinja, pacek

    B) agg.

    1. slabš. svinjski, ostuden, gnusen

    2. inter. vulg.:
    porco mondo! tristo hudičev!
    porca miseria! porca l'oca! da bi ga (jo, itd.) strela!