Franja

Zadetki iskanja

  • sōrta f vrsta:
    che sorta di uomo è? kakšen človek je?
    di sorta noben, nikakršen
  • sórta (-e) f

    1. specie (tudi ekst.):
    krompirjeve sorte, sorte grozdja specie di patata, di uva

    2. pren. specie, sorta, genere; pejor. risma:
    malomarnost najslabše sorte negligenza della peggior specie
    vse sorte tutte le specie, tutti i colori
    kadar je malo pijan, govori vse sorte quando è alticcio ne dice di tutti i colori
    PREGOVORI:
    iste sorte ptiči skup letijo gli uccelli si appaiano coi loro pari
  • báža (-e) f (vrsta, sorta) pejor. razza, genere, sorta, risma:
    ljudje iste baže gente della stessa risma
  • bíra (-e) f star. sorta, specie; pejor. genia
  • bránža (-e) f

    1. pejor. sorta, risma

    2. (zvrst, panoga) specie; ramo; settore
  • risma f

    1. trgov. rizma, ris (mera za papir)

    2. pren. slabš. vrsta, sorta, pasma:
    gente della stessa risma ljudje istega kova
  • sórtnost (-i) f sorta, specie; ekst. qualità
  • spēcie

    A) f invar.

    1. knjižno podoba, videz:
    sotto specie di v podobi; s pretvezo:
    sotto specie di uomo v človeški podobi
    sotto specie di volermi aiutare, mi ingannò s pretvezo, da mi hoče pomagati, me je prevaral

    2. vrsta; rod; sorta (tudi ekst.):
    merce di tutte le specie blago vseh vrst
    la specie umana človeški rod

    3.
    fare specie začuditi

    4.
    una specie di nekakšen, neki (tudi slabš.):
    portava una specie di mantello nosil je nekakšen plašč

    5.
    in specie posebno, predvsem

    B) avv. posebno, predvsem
  • tacca

    A) f

    1. zareza

    2. skrhanina (na rezilu)

    3. ekst. pren. postava; sorta, baža, kov:
    di mezza tacca srednje postave; pren. slabš. povprečen, malo vreden

    4. lisa, madež:
    pelame a tacche bianche e nere dlaka z belimi in črnimi lisami

    5. pren. pomanjkljivost, madež

    6. alpin. sedlo

    B) avv. toskansko
    tacca tacca tako tako; korak za korakom
  • tinta f

    1. barva:
    mezza tinta (barvni) polton
    la tinta della carnagione (colorito) polt
    la tinta del cielo barva neba
    in tinta unita enobarven, enobarvno

    2. obarvanost; ton:
    un racconto dalla tinta malinconica otožno obarvana pripoved
    a forti tinte pren. dramatično obarvan
    a fosche tinte pren. pesimistično obarvan
    calcare le tinte pren. pretiravati pomembnost, resnost (dogodka)

    3. pren. pog. politično prepričanje, politična opredeljenost; pog. sorta
  • zvŕst (-í) f

    1. specie, varietà:
    slikarske, umetnostne zvrsti varietà pittoriche, artistiche
    zvrsti zabavne glasbe varietà di musica leggera

    2. lingv. linguaggio settoriale, sottocodice:
    proučevati jezikovne zvrsti studiare i linguaggi settoriali
    pejor. časopisna, politična zvrst (jezika) linguaggio giornalisitico, politico; pejor. giornalese, politichese

    3. lit. (književna zvrst) genere (letterario):
    ukvarja se z vsemi književnimi zvrstmi: liriko, epiko, dramatiko si occupa di tutti i generi letterari: poesia lirica, epica e drammaturgia

    4. agr. sorta, specie:
    zvrsti jabolk, pšenice sorta di mele, di grano

    5. gozd. varietà:
    zvrst drevesne vrste varietà di specie arborea

    6. voj. arma:
    sodelovale so vse zvrsti vojske: kopenska vojska, mornarica in letalstvo hanno partecipato tutte e tre le armi: esercito di terra, marina e aviazione
  • dúnajčan (-a) m

    1. vet. sorta di coniglio

    2. čeb. arnia a tre piani
  • italijánka (-e) f

    1. pog. sorta italiana (di cereali, animali, e sim.)

    2. voj. žarg. moschetto
  • sórten (-tna -o) adj. della specie, della (stessa) sorta; ekst. di qualità, scelto:
    sortno vino vino scelto
  • vsakovŕsten (-tna -o) adj. d'ogni sorta, d'ogni specie; vario
  • vsákršen (-šna -o) adj. di sorta, di ogni sorta; qualsiasi; il più diverso; (v negat. pomenu) alcuno:
    sposoben je za vsakršno opravilo è capace di svolgere qualsiasi lavoro, i più diversi lavori
    biti brez vsakršnih izkušenj essere senza esperienza alcuna
    nakupiti vsakršno blago acquistare la roba più diversa
  • controvērsia f

    1. spor, sporno vprašanje:
    è sorta una controversia prišlo je do spora
    comporre una controversia poravnati spor

    2. pravo spor

    3. lit. kontroverza; disput
  • disagio m (pl. -gi)

    1. neudobje; ekst. trpljenje, stiska, muka:
    sopportare disaggi di ogni sorta prenašati vse mogoče težave

    2. pren. zadrega, neugodje:
    trovarsi, sentirsi, essere a disagio in un luogo, con qcn. počutiti se kje, s kom neugodno, v zadregi
  • frizione f

    1. vtiranje

    2. tehn. trenje:
    cono a frizione torni stožec

    3. avto sklopka

    4. pren. trenje:
    è sorta tra loro qualche frizione med njima je prišlo do trenja
  • hudíč (-a) m

    1. rel. diavolo, demonio; pren. demone:
    črn, grd kot hudič nero, brutto come il diavolo
    prodati, zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
    izganjati hudiča esorcizzare il demonio
    knjiž. hudič zavisti, sovraštva il demone dell'invidia, dell'odio

    2. (kot kletvica)
    hudič! diavolo!, corpo del diavolo!
    tristo hudičev! per mille diavoli!
    pri hudiču! per diavolo!, corpo del diavolo!

    3. (hudoben človek) demonio:
    ta hudič je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

    4. pog. (izraža negativen odnos do osebe ali stvari)
    noben hudič nessuno
    vsak hudič chiunque, il primo venuto
    vsega hudiča ogni sorta di cose
    zaprl je vrata in noben hudič ni mogel notri chiuse la porta e nessuno potè più entrare
    vsak hudič bi me rad učil non c'è chi non pensi di potermi ammaestrare
    pripovedoval ji je vsega hudiča le raccontò ogni sorta di cose
    pa dopovej hudiču babjemu, če moreš vaglielo a dire alla maledetta femmina, se puoi
    zamenjal je žarnico, pa je hudič takoj pregorel aveva cambiato la lampadina e quella si bruciò subito

    5. pog. pren. (hrup, nemir) diavolo, putiferio:
    delati, zganjati hudiča fare un chiasso del diavolo, sollevare un putiferio

    6. pog., pren. (neprijetnosti, težave) guai:
    hudič bo, če bodo zvedeli se lo vengono a sapere, saranno guai
    kadar se ga napije, je z njim hudič quando si ubriaca, sono guai

    7. pog. pren. (v povedni rabi)
    a) (izraža neprijetnost, težavnost česa)
    hudič je, če nihče ne uboga è un guaio se nessuno ubbidisce
    b) (izraža nezadovoljstvo nad čim)
    hudič je vse skupaj al diavolo tutto quanto

    8. (v prislovni rabi izraža visoko stopnjo, močno zanikanje)
    bilo je od hudiča vroče faceva un caldo da crepare
    na hudiče sem truden sono stanco morto
    'Saj je prinesel denar!' 'Hudiča je prinesel!' 'Ma se ha portato i soldi!' 'Soldi un cavolo!'

    9. pog. pren. (v medmetni rabi)
    a) (izraža močno čustveno prizadetost)
    kdo, za hudiča, vas je poslal tja? chi diavolo vi ci ha mandato?
    b) (izraža močno zanikanje, omalovaževanje)
    hudič, pa taka večerja al diavolo una cena così
    c) (izraža podkrepitev trditve)
    tristo hudičev, da je res è vero per diavolo, per mille diavoli
    č) (izraža jezo nad kom)
    hudič naj ga vzame e vada al diavolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui ci ha messo la coda, lo zampino il diavolo
    pog. pren. tam je cel hudič la cosa, la faccenda è estremamente grave, seria
    to je vse en hudič è lo stesso, fa lo stesso
    kdo pa je to za en hudič?! chi diavolo è costui?!
    pog. pren. sam hudič ga je prinesel è il diavolo che l'ha mandato
    pog. pren. vse bo hudič vzel andrà tutto al diavolo, in malora
    če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel se continua a bere di questo passo, andrà presto all'altro mondo
    pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non temere neppure il diavolo
    imeti hudiča v sebi avere il diavolo in corpo
    pren. izganjati hudiča z belcebubom il rimedio è peggiore del male
    pog. pren. pojesti hudiča in pol mangiare per quattro
    pokazal ti bom hudiča! ti farò vedere io!
    pren. kaj izpeljati od hudiča fare una gran cosa
    pren. človek od hudiča un diavolo di uomo
    pravi hudič, če boš zraven ali ne se ci sei o no, fa lo stesso
    pihalo je ko sto hudičev tirava un vento del diavolo
    PREGOVORI:
    kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non fuò, manda una vecchia
    hudič v sili še muhe žre il bisogno fa correre la vecchierella
    kar hudič prikveka, nima teka la farina del diavolo va in crusca