Franja

Zadetki iskanja

  • affliggere*

    A) v. tr. (pres. affliggo)

    1. užalostiti, prizadeti:
    la sua morte mi afflisse molto njegova smrt me je hudo prizadela

    2. mučiti:
    è afflitto da un continuo mal di testa stalno ga muči glavobol

    B) ➞ affliggersi v. rifl. (pres. mi affliggo) žalostiti se, mučiti se, žreti se:
    si affligge per cose da nulla za prazen nič se žre
  • alterare

    A) v. tr. (pres. altero)

    1. spremeniti, spreminjati; kvariti:
    l'umidità altera i colori vlaga kvari barve

    2. ekst. ponarediti, ponarejati; potvoriti, popačiti:
    alterare i fatti potvoriti dejstva
    alterare le monete ponarediti denar

    3. pren. razdražiti, razburiti:
    basta un nonnulla per alterarlo že malenkost ga razburi

    B) ➞ alterarsi v. rifl. (pres. mi altero)

    1. spremeniti se, pokvariti se:
    sostanze che si alterano col calore snovi, ki se na toploti pokvarijo

    2. pren. razburiti se, razdražiti se:
    s'altera per nulla razburi se za prazen nič
  • atterrire

    A) v. tr. (pres. atterrisco) zastrašiti, zastraševati, terorizirati:
    atterrire con le minacce zastraševati z grožnjami

    B) ➞ atterrirsi v. rifl. (pres. mi atterrisco) prestrašiti se:
    atterrirsi per un nonnulla prestrašiti se za prazen nič
  • azzuffarsi v. rifl. (pres. azzuffo) tepsti se, rvati se:
    i bambini si azzuffano per un nonnulla otroci se stepejo za prazen nič
  • bicchiēre m

    1. kozarec, čaša:
    bicchiere di vetro, di cristallo steklen, kristalen kozarec
    bicchiere da acqua, da vino, da birra kozarec za vodo, vino, pivo
    riempire un bicchiere di vino natočiti kozarec vina
    levare il bicchiere dvigniti kozarec, nazdraviti
    bere un bicchiere di più, di troppo preveč popiti, opiti se
    affogare in un bicchiere d'acqua pren. utoniti v žlici vode, zmesti se, vdati se ob najmanjši težavi
    tempesta in un bicchiere d'acqua pren. mnogo hrupa za prazen nič
    fondo, culo di bicchiere pren. ponarejen diamant

    2. kozarec (vsebina)
  • cancan m invar.

    1. kankan

    2. hrup, zmešnjava, vik in krik:
    fare cancan delati hrup; pren. škandal:
    che cancan per una cosa da nulla kakšen vik in krik za prazen nič
  • disturbare

    A) v. tr. (pres. disturbo) motiti; vznemiriti, vznemirjati:
    disturbare la quiete con rumori motiti tišino s hrupom
    si prega di non disturbare ne moti!
    disturbare una persona per un nonnulla koga vznemirjati za prazen nič
    disturbo? (vljudnostna fraza) smem?, je dovoljeno?
    disturbare l'azione del nemico voj. motiti sovražno akcijo

    B) ➞ disturbarsi v. rifl. (pres. mi disturbo) motiti se; vznemiriti, vznemirjati se:
    non si disturbi! ne dajte se motiti!
  • dolere*

    A) v. intr. (pres. dōlgo)

    1. boleti:
    mi dolgono i denti zobje me bolijo

    2. obžalovati, biti žal:
    ci duole di non poter venire obžalujemo, da ne moremo priti

    B) ➞ dolersi v. rifl. (pres. mi dōlgo)

    1. obžalovati, biti žal; kesati se:
    dolersi dei propri peccati kesati se svojih grehov

    2. pritožiti, pritoževati se:
    dolersi di una gamba sana, per una gamba sana pren. pritoževati se za prazen nič
  • hrúp (-a) m

    1. rumore, frastuono, baccano, chiasso:
    hrup motorjev il frastuono dei motori
    hrup na cesti i rumori della strada
    zganjati strašanski hrup fare un fracasso, un casino del diavolo

    2. pren. rumore, scalpore:
    mnogo hrupa za (prazen) nič molto rumore per niente
  • impermalire

    A) v. tr. (pres. impermalisco) ozlovoljiti; razdražiti, razjeziti

    B) ➞ impermalirsi v. rifl. (pres. mi impermalisco) ozlovoljiti se; vznevoljiti se; zameriti, biti užaljen:
    impermalirsi per inezie zameriti, biti užaljen za prazen nič
  • jókati (se) (jóčem (se)) imperf., imperf. refl.

    1. piangere:
    jokati od ginjenosti, jeze, veselja, žalosti piangere di, dalla commozione, di rabbia, di gioia, di, dal dolore
    jokati za vsako figo, za prazen nič piangere per ogni nonnulla
    jokati kot otrok piangere come un bambino
    jokati bridko, krčevito, milo piangere amaramente, convulsamente, sommessamente
    jokati bridke, grenke solze piangere lacrime amare

    2. pren. (žalovati, tožiti) lamentarsi, sospirare; rimpiangere:
    jokati za starimi časi rimpiangere i vecchi bei tempi

    3. pren. piangere, lamentarsi, gemere:
    zunaj je jokala burja fuori gemeva la bora

    4. knjiž. pren. (cediti se) stillare, gocciolare:
    drevesa jokajo smolo gli alberi gocciolano la resina
  • komédija (-e) f

    1. gled. commedia:
    antična, sodobna komedija commedia classica, moderna
    karakterna komedija commedia di carattere

    2. ekst. commedia; azione, situazione ridicola

    3. pl. komedije pren. (neprijetnosti, težave) guai, fastidi; storie:
    delati komedije za prazen nič far storie per cose da niente
  • nìč

    A) m inv.

    1. niente, nulla:
    ustvariti iz nič creare dal nulla

    2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
    dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
    o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
    pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
    pren. na nič priti fallire, andare in rovina
    igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
    pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
    iti v nič andare in rovina
    prodajati skoraj za nič svendere
    prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
    ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo

    B) nìč inv. numer.

    1. zero:
    pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
    lingv. pripona nič suffisso zero
    voj. elevacijski kot nič alzo zero

    2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
    temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero

    C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
    nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
    na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
    zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
    junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
    ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
    ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
    pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
    več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
    z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
    to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
    nič lažjega kot to niente di più facile
    denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
    nič zato, če je revna non fa niente se è povera
    tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
    pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
    govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
    dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
    meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
    PREGOVORI:
    kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

    Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)

    1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
    njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
    nič se ne boji non ha paura di niente
    nima nič upanja non ha nessuna speranza
    nič ne razumeti non capire un'acca
    ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
    igre nič kart (pri pokru) servito

    2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
    nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prav nič niente di niente
    ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
    zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
    zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
    nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
    pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
    ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
    ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
    ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
    nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
    povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
    PREGOVORI:
    boljše malo kot nič meglio poco che nulla
  • nonnulla m malenkost, bagatela, nepomembnost, ništrc:
    prendersela per un nonnulla jeziti se za prazen nič
  • prázen (-zna -o)

    A) adj.

    1. vuoto; vacante; deserto; bianco:
    prazen kozarec bicchiere vuoto
    prazen list foglio bianco
    praznih rok a mani vuote
    prazno mesto posto vacante

    2. vuoto; nudo; scarico:
    prazna dvorana sala vuota
    prazna stena parete nuda
    prazna puška fucile scarico

    3. pren. vano, fatuo, frivolo, effimero, falso:
    prazna slava gloria fatua, effimera
    prazno govorjenje discorsi vani, vacui

    4. vuoto, inespressivo, scialbo

    5. pren. senza gusto; insipido, senza sapore:
    sadje praznega okusa frutta senza sapore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njegove obljube so en sam prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, sono promesse da marinaio
    varati, zavajati s praznimi obljubami vendere fumo
    žarg. igrati pred prazno dvorano fare forno
    trg. vrniti prazne steklenice restituire i vuoti
    prazne klatiti dire, raccontare ciance, frottole, balle
    prazno slamo mlatiti pestare l'acqua nel mortaio
    imeti prazno glavo avere una testa vuota
    prepirati se s kom za prazen nič litigare per un nonnulla
    piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
    imeti prazen žep esser al verde, senza un soldo
    ostati praznih rok rimanere a mani vuote
    fiz. prazen prostor vuoto
    avt. prazen tek marcia in folle, a vuoto
    mat. prazna množica insieme vuoto
    prazna glasovnica scheda bianca
    prazna grožnja bravata
    prazna marnja ciancia, diceria, vaniloquio
    pren. prazni upi specchietto per le allodole
    prazno govoričenje sproloquio
    PREGOVORI:
    prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta i piedi
    prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
    kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda

    B) prázni (-a -o) m, f, n
    tam je še nekaj praznega lì c'è ancora posto
    ta pa je prazna questa è però grossa
    prazne govoriti sballarle, spararle grosse
    gledati v prazno guardare fissamente, fissare il vuoto
    govoriti v prazno parlare ai muri
    izzveneti v prazno restare senza esito, essere vano
    ustreliti v prazno fare cilecca
  • prepírati se (-am se) imperf. refl. litigare, altercare, bisticciare, baruffare:
    prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla; fare questioni di lana caprina
    prepirati se zaradi premoženja essere in questione per l'eredità
    ta ženska se rada prepira questa donna è molto litigiosa, rissosa
    PREGOVORI:
    kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra i due litiganti il terzo gode
  • pritoževáti se (-újem se) | pritožíti se (-im se) imperf., perf. refl.

    1. dolersi, lagnarsi, lamentarsi di; recriminare, reclamare:
    nimam se kaj pritoževati non mi lamento
    pren. pritoževati se za prazen nič dolersi di una gamba sana

    2. jur. ricorrere, presentare ricorso, appellarsi:
    pritožiti se na sodišče ricorrere al tribunale
    pritožiti se zoper razsodbo ricorrere contro una sentenza
  • smejáti se (sméjem se) imperf. refl.

    1. ridere:
    smejati se komu, čemu ridere di qcn., di qcs.
    smejati se šalam ridere delle barzellette
    smejati se do solz ridere fino alle lacrime, a crepapelle
    smejati se od sreče, od zadovoljstva ridere di gioia, dalla contentezza
    smejati se za prazen nič ridere a ogni stupidaggine
    veselo, zaničljivo, zlobno se smejati ridere allegramente, sdegnosamente, malignamente
    kislo, sladko se smejati ridere contrariati, di cuore
    zlobno, v pest se smejati ridere sotto i baffi di qcs.

    2. pren. ridere; sorridere:
    sonce se je smejalo zahajajoč za gorami il sole rideva calando dietro i monti
    prihodnost se ti prijazno smeji il futuro ti sorride
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. temu bi se še krave smejale fa ridere persino i polli
    pren. smejati se v brk sogghignare
    pren. smejati se komu v obraz ridere in faccia a qcn.
    smejati se kot cigan belemu kruhu ridere a squarciagola
    smejati se kot bi orehe stresal ridere sguaiatamente
    PREGOVORI:
    kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje; kdor se v petek smeje, se v nedeljo joka ride bene chi ride l'ultimo
  • sporêči se (-rêčem se) | sporékati se (-am se) perf., imperf. refl. venire a parole, bisticciare, litigare, altercare, rissare:
    sporeči se za prazen nič litigare per un nonnulla, per cose da niente
  • vznemíriti (-im) | vznemírjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. allarmare, angustiare, impensierire, inquietare, turbare; eccitare; disturbare:
    novica je vznemirila prebivalstvo la notizia allarmò la popolazione
    koga vznemirjati za prazen nič disturbare una persona per un nonnulla
    vznemiriti komu vest turbare la coscienza di qcn.
    spolno vznemiriti eccitare sessualmente

    2. allarmare, inquietare; spaventare:
    preleti sovražnih letal so vznemirili mesto la cittadinanza era allarmata per i voli di ricognizione dell'aviazione nemica

    3. agitare, sconvolgere, rompere:
    strel je vznemiril tišino uno sparo ruppe il silenzio
    veter vznemirja veje il vento agita i rami

    B) vznemíriti se (-im se) | vznemírjati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. inquietarsi, turbarsi; spaventarsi; eccitarsi:
    vznemirjati se za vsako malenkost turbarsi per ogni nonnulla
    spolno vznemiriti se eccitarsi sessualmente