òn | ôna | ôno (njêga (ga), njé (je), njêga (ga)) pron.; pl. (oni, one, ona)
1. lui (egli), lei, (essa), esso; pl. loro; essi, esse;
on ima prav, ne ti ha ragione lui, non tu
2. (v nepredložnih odvisnih sklonih pod poudarkom daljša oblika, sicer krajša)
njemu verjameš? credi a lui?
ali mu verjameš? gli credi?
njega se ne bojim non ho paura di lui
ne boj se ga non temerlo
3. (s predlogi se rabi daljša oblika)
brez njega bi težko uspeli senza di lui non ce l'avremmo fatta
4. (v brezosebni rabi, v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek)
ni je doma (lei) non è in casa
zebe ga (lui) ha freddo
5. (v dajalniku izraža svojino, pripadnost)
srce ji močno bije il cuore le batte forte
bil jim je kakor oče gli fece per così dire da padre
6. nekdaj (v množini, za spoštljivo ogovarjanje osebe) lui, lei, loro:
gospa, ali so oni pozabili torbico? signora, ha dimenticato lei la borsetta?
Zadetki iskanja
- e' (ei, egli, essi) pron. toskansko pesn. on; oni
- egli pron.
1. on
2. knjižno (pleonastično)
non è egli forse vero? ali morda ni res? - ei pron. knjižno (egli) on
- esso pron.
1. on, to (v ednini za živali in predmete neopredeljenega spola):
ho ascoltato il tuo piano: esso è ottimo poslušal sem tvoj načrt: odličen je
2. ta, prav ta; isti - lui pron. on; njega:
il di lui, i di lui, la di lui, le di lui pisarn. njegov, njegovi, njegova, njegove - fób adv. navt. f. o. b., free on board, fob
- àmpak
A) adv. pog. però; quanto:
ampak smo imeli srečo! però abbiamo avuto fortuna!
iron. ampak si pameten! quanto sei furbo!
B) konj.
1. bensì, ma:
prosil ga nisem jaz, ampak je on mene non sono stato io a pregarlo ma lui a pregare me
2. (ne samo, ne le — ampak tudi) non solo — ma anche:
ni le svetoval, ampak tudi pomagal non soltanto lo consigliò, ma anche lo aiutò
3. (za izražanje nasprotja s prej povedanim) ma:
lep je, ampak drag è bello, ma caro
4. (na začetku stavka) ma:
ampak pogovarjajmo se rajši o čem drugem ma parliamo piuttosto d'altro - aspettare v. tr. (pres. aspētto) čakati, pričakovati:
aspettare gente a pranzo pričakovati goste na kosilo
aspettare la palla al balzo pren. čakati na ugodno priložnost
aspettare qcn. al varco pren. čakati, da se kdo izkaže v težavnem trenutku
qui t'aspettavo! pren. tu sem te čakal!
farsi aspettare pustiti se čakati, zamuditi (na sestanek)
aspettare un bambino pričakovati otroka, biti noseča
aspettare la manna, la provvidenza pren. čakati na mano z nebes
c'era da aspettarselo to je bilo treba pričakovati
ma che aspetti? kaj vendar čakaš?
aspetta! počakaj! stoj!
aspetta che ti sistemo io le počakaj, ti že pokažem
PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
chi ha tempo non aspetti tempo preg. kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri - autore m (f -trice)
1. storilec; začetnik, pobudnik, tvorec:
l'autore di un delitto storilec zločina
è l'autore della nostra rovina on je kriv naše nesreče
l'autore dei miei giorni šalj. moj oče
2. avtor, ustvarjalec; pisatelj:
l'autore di un romanzo avtor romana
diritti d'autore avtorske pravice
quadro d'autore slika priznanega umetnika
fuori l'autore! živijo avtor! hočemo avtorja! (pri gledaliških predstavah)
gli autori classici klasični pisatelji - avtoritéta (-e) f
1. (ugled, vpliv) autorevolezza, autorità
2. (oseba, ki uživa ugled) autorità:
biti avtoriteta v čem essere un'autorità in qcs., in fatto di qcs.
on je avtoriteta v modernem zgodovinopisju è un'autorità nella storiografia moderna - bóljši (-a -e) adj.
1. komp. od dober migliore:
on je dosti, mnogo, precej boljši kot mi lui è molto, assai migliore di noi
2. (ki je višje vrste, ki je namenjen za posebne prilike) migliore, di qualità migliore, buono, speciale:
knjiga tiskana na boljšem papirju libro stampato su carta di miglior qualità
pripraviti boljše kosilo preparare un pranzo speciale
3. (družbeno više stoječ) buono, scelto, speciale, di riguardo, della buona società:
soba za boljše goste camera per ospiti di riguardo
dekle iz boljše družine una ragazza di buona famiglia
šalj. boljša polovica la dolce metà
PREGOVORI:
premislek je boljši kot dan hoda dai tempo al tempo
boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi meglio un uccello in mano che tordo in frasca
boljša je prva zamera kot druga patti chiari amici cari - buffo2
A) agg.
1. smešen; burkast
2. komičen, šaljiv:
opera buffa opera buffa
B) m
1. gled. pevec komičnih vlog
2. smešno, smešna stvar:
il buffo è che ha ragione lui smešno je to, da ima on prav
scoprire il buffo di una situazione odkriti smešno stran položaja - concludere*
A) v. tr. (pres. concludo)
1. skleniti, sklepati:
concludere un affare skleniti posel
2. končati, zaključiti:
concludere un discorso zaključiti govor
3. (argomentare, dedurre) sklepati:
da ciò si può concludere che aveva torto lui iz tega je mogoče sklepati, da on ni imel prav
B) v. intr. prepričati:
sono obiezioni che non concludono to so pripombe, ki ne prepričajo
C) ➞ concludersi v. rifl. (pres. mi concludo) končati se - čepràv konj. benché, sebbene; anche se, malgrado; nonostante che:
pren. pa čeprav te nikoli več ne vidim dovessi anche non vederti mai più
čeprav si je nagrado zaslužil, je ni dobil on malgrado lo meritasse, non ha vinto lui il premio - drúgi (-a -o)
A) num.
1. (ki v zaporedju ustreza številu 2) secondo, II:
Filip II. Filippo II
v drugi polovici leta nella seconda metà dell'anno
2. (po vrednosti za eno stopnjo nižji od najboljšega) secondo, B:
žel. voziti se v drugem razredu viaggiare in seconda classe
hotel druge kategorije albergo di seconda categoria
3. (glede na pomembnost za eno stopnjo višji od najnižjega) secondo:
oblastni organ druge stopnje organo di secondo grado
4. (izmed dveh bolj oddaljen) altro:
na drugem koncu vasi all'altro capo del villaggio
po drugi strani d'altra parte
5. (ki sledi prejšnjemu) dopo, seguente, prossimo:
en dan je imel vročino, drugi dan pa je bil že zdrav un giorno aveva la febbre, il giorno dopo era sano sanissimo
upamo, da bo druga pomlad bolj sončna speriamo che la primavera prossima ci sia più sole
6. pren. (tak kot prvi) secondo, altro, novello:
imajo ga za drugega Paganinija lo giudicano un secondo Paganini
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
on je moj drugi jaz è il mio alter ego
blago iz druge roke merce di seconda mano
pog. druga stran medalje l'altro verso della medaglia, un altro paio di maniche
evf. spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo
pog. pren. igrati drugo violino fare la spalla a uno, avere un ruolo secondario
pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven non ubbidisce, non ascolta
film. drugi plan secondo piano
sodišče II. stopnje tribunale di secondo grado
mat. na drugo potenco alla seconda potenza, al quadrato
drugi glas voce seconda
šola druge stopnje scuola di secondo grado, scuola media
šport. druga postava squadra di rincalzo
hist. druga fronta secondo fronte (in Normandia nella II guerra mondiale)
B) drúgi (-a -o) m, f, n
1. secondo (-a):
drugi je večji od prvega il secondo è più grande del primo
avt. žarg. voziti v drugi andare in seconda
2. eden ... drugi altro (-a):
eden poje, drugi pije, tretji vriska uno canta, un altro beve, un terzo strilla
eni se smejejo, drugi jokajo alcuni ridono, altri piangono; chi ride e chi piange
eni in drugi so bili jezni gli uni e gli altri erano furiosi
3. eden ... drug altro (-a):
bojita se eden drugega hanno paura l'uno dell'altro
hoditi eden za drugim camminare in fila indiana
padati eden za drugim cadere uno dopo l'altro - drugód adv.
1. (drugje) altrove:
misli so mu drugod i suoi pensieri sono altrove
2. altrove, in altro luogo:
on ni od tod, je od drugod lui non è di qui, è di un altro luogo - edíno adv. solamente, unicamente:
v mislih ji je edino on solamente lui è nei suoi pensieri
edino pametno je, da molčiš l'unica cosa intelligente da fare è che tu stia zitto
pren. iron. edino zveličavna resnica l'unica salutare verità - empōrio m (pl. -ri) emporij, veleblagovnica:
è un emporio di erudizione pren. on je živa enciklopedija - enciklopedíja (-e) f
1. enciclopedia:
glasbena, medicinska, splošna enciklopedija enciclopedia della musica, della medicina, generale
2. ekst. pren. enciclopedia:
on je živa enciklopedija quell'uomo è un'enciclopedia vivente