Franja

Zadetki iskanja

  • bílo (-a) n

    1. (utrip, pulz) polso

    2. soneria

    3. tekst. battente (del telaio)
  • battēnte m

    1. vratnica, oknica:
    porta a due battenti dvokrilna vrata

    2. tolkač, trkalo (na vratih)

    3. zavih (pri žepu)

    4. pokrov (pri skrinji)

    5. tekstil bilo (pri statvah)
  • batteria f

    1. voj. baterija, topniška enota:
    batteria costiera, contraerea obalna, protiletalska baterija
    scoprire le proprie batterie pren. odkriti svoje namene

    2.
    batteria di test šol. testna baterija
    batteria da cucina kuhinjska baterija
    caricare la batteria dell'automobile napolniti avtomobilski akumulator
    batteria anodica anodna baterija

    3. glasba tolkala, bobni

    4. zool. baterija kletk (za gojenje perutnine)

    5. bilo (pri uri)

    6. šport kvalifikacije, predfinalno tekmovanje
  • soneria f bilo; zvonilo:
    soneria d'allarme alarmna naprava
  • c.d.d. kraticacome dovevasi dimostrare kar je bilo treba dokazati
  • acqua f voda:
    acqua distillata destilirana voda
    acqua dolce sladka voda
    acqua minerale mineralna voda, slatina
    acqua piovana deževnica
    acqua potabile pitna voda
    acqua salata slana voda
    acqua santa blagoslovljena voda
    acqua di seltz, acqua gassata sifon
    acqua sorgiva, acqua di sorgente, acqua viva voda z izvira
    acqua di Colonia kolonjska voda
    acqua ossigenata vodikov peroksid
    acqua pesante težka voda
    acqua ragia terpentinovec
    acqua regia zlatotopka
    acque di rifiuto odpadne vode, odplake
    acque termali termalne vode
    passare le acque, far la cura delle acque zdraviti se v toplicah
    affogare in un bicchier d'acqua utopiti se v kozarcu vode pren. obupati pred najmanjšo oviro
    si assomigliano come due gocce d'acqua podobna sta si kot jajce jajcu
    ha l'acqua alla gola voda mu že teče v grlo
    la barca fa acqua barka pušča vodo; pren. posli gredo slabo
    è come bere un bicchier d'acqua nič lažjega kot to! s tem opravim za malico!
    acqua in bocca! nikomur niti besedice!
    buttare l'acqua sul fuoco miriti
    essere, sentirsi come un pesce fuor d'acqua počutiti se kot riba na suhem
    fare un buco nell'acqua, pestar l'acqua in un mortaio, tirar su l'acqua con un paniere truditi se brez učinka, zaman
    a fior d'acqua na gladini
    frigger con l'acqua skopariti
    lavorare sott'acqua spletkariti, rovariti
    portar l'acqua al mare vodo nositi v Savo
    il sangue non è acqua kri ni voda
    stare a pane e acqua živeti ob kruhu in vodi
    tirare l'acqua al proprio mulino vleči vodo na svoj mlin
    acqua di un diamante čistost, sijaj diamanta
    è un farabutto della più bell'acqua šalj. to je malopridnež kot le malokdo
    PREGOVORI: acqua cheta rovina i ponti preg. tiha voda bregove dere
    acqua passata non macina più preg. kar je bilo, je bilo
  • addio

    A) inter. zbogom

    B) m (pl. -ii) pozdrav, slovo:
    l'addio fu molto triste slovo je bilo zelo žalostno
    dare l'addio alle scene posloviti se od odra
    dare l'ultimo, l'estremo addio poslednjič se posloviti, za vedno se posloviti
    gli addii pozdravi
    serata d'addio poslovilna predstava
  • agonia f

    1. agonija, smrtni boj, umiranje:
    essere in agonia biti v agoniji
    entrare in agonia pasti v agonijo

    2. pren. muka:
    aspettarti è stata una vera agonia čakanje nate je bilo prava muka
  • alquanto

    A) agg. nekoliko, nekaj:
    c'erano alquante persone bilo je nekaj oseb

    B) pron. nekoliko, nekaj:
    ne ho visti alquanti nekaj sem jih videl

    C) avv. nekoliko, nekaj:
    sto alquanto meglio nekoliko bolje mi je
  • altrettanto

    A) agg. prav toliko:
    c'erano dieci ragazzi e altrettante ragazze bilo je deset fantov in prav toliko deklet

    B) pron. prav tolik, enak:
    Buone feste! - Grazie e altrettanto a voi! Vesele praznike! - Hvala, enako!

    C) avv. enako, prav tako:
    anche gli altri componenti della squadra sono stati altrettanto bravi tudi drugi člani moštva so bili enako dobri
  • altrimenti avv.

    1. drugače:
    in quella situazione non si poteva fare altrimenti v tistem položaju ni bilo mogoče napraviti drugače

    2. sicer, drugače, v nasprotnem primeru:
    sbrigati, altrimenti perdi il treno pohiti, sicer boš zamudil vlak

    3. star. sploh
  • argomentare

    A) v. tr. (pres. argomento) sklepati:
    il suo stato d'animo si poteva argomentare da una certa suscettibilità o njegovem duševnem stanju je bilo mogoče sklepati po nekakšni preobčutljivosti

    B) v. intr. navajati razloge, utemeljevati, dokazovati, argumentirati; umovati:
    argomentare bene, male dobro, slabo utemeljiti
  • aria f

    1. zrak:
    aria compressa stisnjen zrak
    aria condizionata klimatiziran zrak
    aria viziata slab zrak
    aria fritta pren. oguljene fraze, banalnosti
    corrente d'aria prepih
    andare a prendere una boccata d'aria iti na zrak
    dare aria a una stanza prezračiti sobo
    discorsi a mezz'aria pren. namigujoče govorjenje
    a pancia all'aria ležeč vznak
    mandare qcn. a gambe all'aria spotakniti koga
    ancora in aria še v zraku (načrt)
    andare all'aria pren. propasti, iti po vodi
    mandare all'aria un progetto prekrižati načrte
    camminare col naso in aria pren. hoditi z glavo v oblakih
    fare castelli in aria pren. zidati gradove v oblakih
    discorsi campati in aria nesmiselno govorjenje
    aver paura dell'aria bati se lastne sence
    non dirlo neanche all'aria nikomur niti črhniti besedice
    parlare all'aria govoriti v veter
    missili aria-aria rakete zrak-zrak
    PREGOVORI: i cenci e gli stracci vanno sempre all'aria preg. revež jih vedno skupi; za revežem vsak pes laja

    2. podnebje:
    cambiare aria iti drugam
    aria! šalj. stran! izgini!

    3. veter, sapa:
    non c'era un filo d'aria niti sapice ni bilo
    tira una brutta aria pren. postaja vroče pod nogami, slabo kaže

    4. pren. videz, izraz; obraz:
    che cos'è quell'aria preoccupata? kaj pomeni ta zaskrbljeni obraz?
    aria stanca utrujen videz
    ha l'aria d'essere una persona per bene videti je spodoben človek
    ha l'aria di voler piovere kaže na dež
    darsi delle arie delati se imenitnega, postavljati se

    5. glasba arija
  • aspettare v. tr. (pres. aspētto) čakati, pričakovati:
    aspettare gente a pranzo pričakovati goste na kosilo
    aspettare la palla al balzo pren. čakati na ugodno priložnost
    aspettare qcn. al varco pren. čakati, da se kdo izkaže v težavnem trenutku
    qui t'aspettavo! pren. tu sem te čakal!
    farsi aspettare pustiti se čakati, zamuditi (na sestanek)
    aspettare un bambino pričakovati otroka, biti noseča
    aspettare la manna, la provvidenza pren. čakati na mano z nebes
    c'era da aspettarselo to je bilo treba pričakovati
    ma che aspetti? kaj vendar čakaš?
    aspetta! počakaj! stoj!
    aspetta che ti sistemo io le počakaj, ti že pokažem
    PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
    chi ha tempo non aspetti tempo preg. kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri
  • assai

    A) avv.

    1. dosti, dovolj:
    ho mangiato assai dosti sem jedel
    ne ho assai di qcn., qcs. koga, česa imam čezinčez dovolj

    2. zelo, mnogo, veliko:
    è assai più bello di quanto pensassi veliko lepši je, kot sem mislil
    è assai se ti credo le težko ti verjamem; (za glagolom)
    è un uomo che beve assai to je človek, ki veliko pije

    3. (v antifrastični rabi, ironično) nič:
    m'importa assai! me nič ne briga!

    B) agg. invar. mnog:
    c'era assai gente bilo je mnogo ljudi

    C) m invar. mnogi:
    sono assai quelli che la pensano così mnogi tako mislijo, veliko jih je, ki tako mislijo
    eravamo in assai a volerlo veliko nas je to hotelo
    PREGOVORI: l'assai basta e il troppo guasta preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro
  • assenziēnte agg. pritrdilen, privolilen:
    assenziente l'autore, l'opera fu tradotta delo je bilo prevedeno z avtorjevim privoljenjem
  • avere*

    A) v. tr. (pres. )

    1. imeti (tudi pren.):
    avere i capelli grigi imeti sive lase
    avere molta esperienza imeti veliko izkušenj
    avere moglie imeti ženo, biti oženjen
    avere vent'anni imeti dvajset let
    avere gente a pranzo imeti goste na kosilu
    non ha neppure da vivere nima se s čim prehraniti, nima niti za hrano
    ha un po' del matto malo je prismuknjen, videti je malo čez les
    mio figlio ha molto del nonno moj sin je zelo podoben dedu
    avere dalla sua qcn. imeti koga na svoji strani, imeti podporo, naklonjenost koga
    avere qcs. per la testa nekaj nameravati; biti zaskrbljen
    avere un diavolo per capello biti ves iz sebe od jeze
    averne fin sopra i capelli biti koga, česa do grla sit
    penso che ne avremo per un pezzo mislim, da se bo zadeva vlekla
    averla vinta uspeti v čem

    2. (v zvezi s samostalnikom)
    avere coraggio biti pogumen
    avere fortuna, sfortuna imeti srečo, smolo
    avere luogo dogajati se, goditi se, biti:
    il comizio avrà luogo alle undici zborovanje bo ob enajstih
    avere male boleti:
    ho male al piede boli me noga
    avere parte in qcs. udeležiti se česa, biti zainteresiran za kaj
    avere timore bati se
    avere caro qcn. koga imeti rad
    avere caro biti drago:
    avrei caro che me lo dicesse subito rad bi, da mi to takoj pove
    avere a mente spomniti se
    aversela, aversela a male biti užaljen
    avere a cuore qcs. prizadevati si za kaj, čemu posvečati veliko skrb
    avere a vile prezirati
    avere in animo nameravati
    avere in odio sovražiti
    avere in onore častiti, čislati

    3. imeti, držati:
    avere in tasca imeti v žepu
    avere le mani in pasta biti vmešan
    avere sullo stomaco qcn. imeti koga v želodcu
    avere qcn. per saggio imeti koga za modrega
    avere per certo qcs. misliti, da je kaj gotovo, res

    4. nositi, oblačiti:
    aveva un abito molto elegante bil je v zelo elegantni obleki

    5. doseči, dosegati; prejeti; dobiti (v last):
    avere una promozione napredovati (v službi)
    avere un premio prejeti nagrado
    hai avuto notizie dai tuoi? So se tvoji kaj javili?
    avere una parte dell'eredità dobiti del dediščine
    ha avuto sette anni di reclusione dobil je sedem let zapora

    6. kupiti, prejeti, iztržiti:
    ho avuto il libro per poche migliaia di lire knjigo sem dobil za nekaj tisočakov
    non abbiamo ancora avuto gli arretrati nismo še prejeli zaostale plače

    7. čutiti:
    ne ebbi pietà zasmilila se mi je
    ho piacere che tu sia venuto vesel sem, da si prišel
    ha molta simpatia per te zelo si mu simpatičen, zelo ti je naklonjen
    ho voglia di fare due passi rad bi se malo sprehodil
    avere fede verjeti, zaupati
    avere speranza upati
    avere fame, sete biti lačen, žejen
    avere sonno biti zaspan
    avere bisogno (di) potrebovati
    avere paura (di) bati se (česa)
    avercela con qcn. koga ne prenašati, na koga se jeziti:
    con chi ce l'ha? na koga se jezi?, kdo se mu je zameril?

    8. (za bolečino, bolezen, slabo počutje)
    ho un forte mal di testa močno me boli glava
    avere la febbre, l'influenza imeti vročino, gripo
    avere la luna biti slabe volje

    9. (s predlogom da, a in nedoločnikom) morati:
    ho da dirti qcs. nekaj ti moram povedati
    ebbe a pentirsi di ciò che aveva detto žal mu je bilo za to, kar je rekel
    ha da passar molto tempo ancora še veliko časa bo treba

    10. (s predlogom a, a che in nedoločnikom)
    temo che abbia a essere un insuccesso bojim se, da bo to polomija
    ebbe ad ammalarsi per il dolore od hudega je zbolel
    averci a che fare con qcn. imeti opraviti s kom:
    se ti torce un solo capello avrà a che fare con me če ti skrivi samo las na glavi, bo imel opraviti z mano
    non avere a che fare, a che vedere con qcs. ne biti v nobeni zvezi s čim, biti nekaj povsem drugega:
    questo non ha a che fare, a che vedere con quanto mi avevi scritto to nima nič skupnega s tistim, o čemer si mi pisal

    11. biti:
    non vi ha motivo di sospettarlo knjižno ni razloga, da bi ga sumili
    quando avremo gli esami? kdaj bodo izpiti?
    PREGOVORI: chi più ha, più vuole preg. več ko imaš, več hočeš

    B) m

    1. imetje, premoženje (zlasti pl.):
    perse al gioco tutti i suoi averi zaigral je vse svoje premoženje

    2. ekon. kredit, v dobro:
    il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro
  • bēllo

    A) agg.

    1. lep:
    donna bella lepa ženska
    è troppo bello per essere vero prelepo je, da bi bilo res
    belle lettere leposlovje, književnost; humanistika
    belle arti likovna umetnost
    belle parole hlinjenje, narejeno vedenje
    il bel sesso nežnejši spol
    bell'ingegno iron., slabš. bister, iskriv um
    bello spirito iron. duhovitež
    begli anni mladost
    bella stagione pomlad
    bella vita slabš. brezdelno, lahkomiselno življenje; obešenjaštvo
    farsi bello polepšati se
    farsi bello di qcs. pren. neupravičeno se hvalisati, ponašati s čim

    2. lep, velik, precejšen:
    un bel patrimonio lepo premoženje; (poudarjeno, pred samostalnikom)
    un bel nulla prav nič
    bell'e že
    è bell'e fatto je že dokončano
    è bell'e morto čisto mrtev je, zares je mrtev
    nel bel mezzo ravno sredi
    bell'e buono pravi, pravcati
    un ignorante bell'e buono popoln nevednež, kronan osel
    lui ha un bel dire njemu je lahko govoriti
    a bello studio, a bella posta zanalašč; (poudarjeno šaljivo, pred samostalnikom)
    un bel matto pravi norec
    questa è bella iron. ta je pa dobra!
    l'hai fatta bella iron. lepo si zakuhal
    oh bella! lepa reč!, o, vraga! (za izražanje presenečenja, neodobravanja, razočaranja)
    ne ha dette delle belle, di belle iron. kakšne debele je tvezel
    bella roba! iron. lepo!
    un bel giorno lepega dne

    3. dober:
    una bella azione lepo, dobro dejanje
    giovane di belle speranze nadobuden mladenič
    un bel lavoro dobro opravljeno delo (tudi iron.)

    B) avv.

    1.
    bel bello (pian piano) lepo počasi, polagoma

    2.
    alla bell'e meglio površno

    C) m (samo sing.)

    1. lepo, lepota:
    l'amore del bello ljubezen do lepega
    che bello! krasno!

    2. lepo vreme:
    il tempo si mette al bello vreme se dela, vreme se obrača na lepo
    fa bello lepo vreme je, lepo je

    3.
    il bello è che čudno (pri tem) je, da
    sul più bello v najprimernejšem (najbolj neprimernem) trenutku
    ci volle del bello e del buono veliko truda je bilo potrebnega
    adesso viene, comincia il bello šalj. tu pa nastopijo težave

    Č) m (f -la)

    1. lepotec, lepotica:
    fare il bello koketirati
    bello mio!, bello di mamma! nareč. ljubček moj!

    2. ljubček, ljubica
  • bi členek (z opisnim deležnikom tvori pogojni naklon)

    1. (za izražanje možnosti, negotovosti)
    to bi bilo krivično sarebbe ingiusto
    iščem žensko, ki bi mi gospodinjila sto cercando una donna che si occupi della casa
    kaj bi rad? cosa vuoi?, cosa vorresti?
    sam ne ve, kaj bi non sa neppure lui cosa vuole

    2. (za izražanje želje, trditve)
    želeti bi bilo, da račun poravnate sarebbe auspicabile che liquidaste le pendenze
    prav mu je, pa naj bi bil pazil! ben gli sta, avrebbe dovuto stare attento!

    3. (za izražanje domnneve)
    po časopisnih poročilih naj bi bil zakon tik pred sprejetjem stando ai giornali la legge starebbe per essere approvata

    4. ne da bi (za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrejenega stavka)
    odšel je, ne da bi pozdravil se ne andò senza salutare nessuno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    o tem ni da bi govoril non è il caso di, non merita parlarne
    ta je bedak. Ne bi rekel è una testa vuota. Non direi
    Ali se je vrnil? Ne da bi (jaz) vedel. È tornato? Non saprei.
  • bisognare

    A) v. intr. (pres. bisogna, bisognano) (samo v 3. osebi ednine in množine) biti potreben, potrebovati:
    ti bisognano altri denari? potrebuješ še denarja?

    B) v. intr. impers. biti treba:
    bisognava vedere! treba je bilo videti
Število zadetkov: 185