Franja

Zadetki iskanja

  • dragínja (-e) f

    1. carovita, caroviveri

    2. alti prezzi
  • visokopét (-a -o) adj. dai tacchi alti
  • alto2

    A) agg.

    1. visok:
    uomo alto e robusto visok in krepek mož
    andare a testa alta pokonci nositi glavo
    avere il morale alto biti pogumen, optimističen
    il sole è alto sull'orizzonte sonce je visoko na obzorju

    2. glasen:
    parlare ad alta voce govoriti glasno

    3. globok, odprt (tudi pren.):
    alto mare odprto morje
    essere in alto mare pren. biti še daleč (od konca, razrešitve)
    alto silenzio globoka tišina
    notte alta trda noč

    4. širok:
    un tessuto alto settanta centimetri sedemdeset centimetrov široko blago

    5. zgoden; pozen:
    alto Medioevo zgodnji srednji vek
    giorno alto pozno dopoldne

    6. visok, zgornji:
    Alta Italia Severna Italija
    l'alto Tevere zgornji tok Tibere

    7. visok (po pomembnosti, zaslugah, funkcijah):
    alta società visoka družba
    alta moda visoka moda
    di alto livello izvrsten, pomemben
    avere un alto concetto di sé imeti dobro mnenje o sebi, visoko se ceniti
    alta stagione glavna sezona

    8. knjižno plemenit, vzvišen:
    alti sentimenti plemenita čustva
    alte parole vznesene besede

    9. težaven, zahteven:
    alta impresa težavna naloga

    10. ekst. visok, velik:
    stipendio alto visoka plača
    alta pressione visok pritisk

    B) m višina:
    gli alti e i bassi pren. srečni in nesrečni trenutki (v življenju)
    guardare dall'alto in basso qcn., qcs. zviška gledati na koga, na kaj
    far cadere una cosa dall'alto pren. napihovati pomembnost česa
    fare alto e basso pren. vedriti in oblačiti

    C) avv.

    1. visoko, gori (tudi pren.):
    volare alto visoko letati
    mirare alto visoko meriti

    2. glasno, rezko:
    parlare alto glasno govoriti

    3.
    in alto visoko, navzgor, kvišku (tudi pren.):
    arrivare in alto visoko se povzpeti
    mani in alto! roke kvišku!
    in alto i cuori! kvišku srca! pogumno!
  • atmosfēra f

    1. atmosfera, ozračje:
    gli alti strati dell'atmosfera visoke plasti atmosfere

    2. pren. atmosfera, vzdušje:
    l'atmosfera magica delle piazze di De Chirico magična atmosfera De Chiricovih trgov

    3. fiz. atmosfera (enota)
  • basso

    A) agg.

    1. nizek, majhen:
    casa bassa nizka hiša
    statura bassa nizka postava
    i quartieri poveri sono nella parte bassa della città revne četrti so v spodnjem delu mesta
    fare man bassa di qcs. pren. pleniti, prisvajati si
    avere il morale basso pren. biti pobit, potrt

    2. plitev:
    fondale basso plitvo dno
    essere in basse acque pren. biti v težavah, v škripcih

    3. nizek, tih:
    a voce bassa potihoma, tiho

    4. ozek, tenek:
    nastro basso ozki trak

    5. pozen:
    basso Medioevo pozni srednji vek
    bassa stagione turiz. predsezona, posezona

    6. ekst. južen, spodnji:
    la bassa Italia južna Italija
    il basso Po spodnji Pad

    7. nižji, navaden:
    la bassa forza navadni vojaki
    basso clero nižja duhovščina
    messa bassa tiha maša

    8. ekst. nizek, nizkoten, podel:
    bassi istinti nizki nagoni

    9. nizek, majhen:
    basso prezzo nizka cena
    pressione bassa nizek tlak

    B) avv.

    1. dol, navzdol, nizko:
    guardare basso gledati navzdol
    colpire basso udariti, zadeti (pre)nizko
    volare basso nizko leteti

    2. tiho

    C) m

    1. spodnji del:
    l'iscrizione si trova sul basso della colonna napis je na spodnjem delu stebra
    scendere a basso, da basso iti dol, v pritličje

    2. pren.
    cadere in basso nizko pasti
    guardare qcn. dall'alto in basso gledati koga zviška
    gli alti e bassi della vita življenjski vzponi in padci, življenjske radosti in tegobe

    3. glasba bas:
    basso comico basso buffo
    basso continuo basso continuo, generalni bas

    4. kletno stanovanje (v Neaplju)
  • bíti (sém) imperf.

    A) (v osebni rabi)

    1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
    so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
    bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli

    2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
    hiša je (stoji)
    sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
    za gozdom je (se razprostira)
    travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
    biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
    nesreča je bila (se je zgodila)
    včeraj l'incidente è avvenuto ieri

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
    prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
    pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
    biti naprodaj essere in vendita
    biti v sorodu essere imparentato
    ne biti po volji non piacere, non andare
    biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
    biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
    biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
    biti v dvomih dubitare
    biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
    (s kakovostnim rodilnikom):
    biti vesele narave essere di indole allegra
    biti srednje postave essere di statura media
    biti kmečkega rodu essere di origine contadina
    biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
    biti istih let avere la stessa età

    4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
    ena in ena je dve uno più uno fa due
    kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?

    B) (v brezosebni rabi)

    1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
    jutri ne bo šole domani non c'è lezione
    očeta še ni papà non c'è ancora

    2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
    žal mi je bilo mi è dispiaciuto
    zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
    mater je strah la madre ha paura
    vse je bilo sram tutti si vergognarono

    3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
    denarja je malo di soldi ce n'è pochi
    ali je kaj novega c'è niente di nuovo
    deset jih je bilo erano (in) dieci

    4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
    dolgčas je che noia!
    otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
    na morju je bilo lepo al mare è stato bello
    slabo ji je bilo si è sentita male
    škoda ga je peccato per lui

    5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
    žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
    tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile

    6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
    mraz je bilo faceva freddo
    zunaj je bila tema fuori era buio

    7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
    kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
    še en kozarček bova beviamo un altro goccio
    klop je iz kamna la panca è di pietra
    fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
    deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
    hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che

    C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
    je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
    je izdelan è fatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kar je, je quel che è stato è stato
    dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
    obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
    ta je lepa! questa è bella!
    še tega je bilo treba ci voleva pure questo
    prav mu je gli sta bene
    bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
    o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
    biti na glasu essere noto, famoso
    ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
    na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
    otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
    po njem je è perduto, è morto
    ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
    biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
    ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
    pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
    biti bogat z nečim abbondare di qcs.
    bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
    pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
    biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
    koliko sem dolžan? cosa devo?
    biti donosen rendere
    biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
    napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
    biti kandidat candidarsi
    biti komu v čast fare onore a qcn.
    biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
    biti mlahav essere di lolla
    biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
    biti na dieti stare a dieta
    kakor je navada reči come si suol dire
    tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
    biti nujen urgere
    biti ob pamet ammattire
    pren. biti poskusni zajec fare da cavia
    potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
    ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
    stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
    biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
    biti v agoniji agonizzare
    biti v cvetju fiorire
    biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
    biti v modi usare
    zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
    biti v nevarnosti correre pericolo
    jur. biti v pristojnosti competere
    biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
    biti v veljavi essere in vigore, vigere
    biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
    pren. biti ves blažen andare in visibilio
    biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
    ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
    biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
    biti zastarel essere out
    biti žal dispiacere, rincrescere
    žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti
  • incuneare

    A) v. tr. (pres. incuneo) zagozditi (tudi pren.)

    B) ➞ incunearsi v. rifl. (pres. mi incuneo) zagozditi se; zajedati se; vriniti se:
    la valle si incunea fra alti picchi dolina se zajeda med visoke vrhove
  • med prep.

    1. tra, fra:
    pot pelje med dva visoka hriba il sentiero porta fra due alti monti
    pren. stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe

    2. (za izražanje razdeljevanja) tra, fra:
    razdeliti zemljo med kmete spartire la terra fra i contadini

    3. (s tožilnikom, za izražanje pripadnosti) tra, fra:
    šteti med najboljše essere tra i migliori
    (z orodnikom) bolezen se pojavlja med otroki la malattia si manifesta tra i bambini
    razdalja med dvema točkama la distanza tra due punti
    (za izražanje stanja) med nebom in zemljo fra cielo e terra
    (za izražanje medsebojnega odnosa) tra, fra
    stiki med državami contatti fra stati

    4. (za izražanje časa) tra, fra; durante; nel corso di:
    priti med peto in šesto uro venire fra le cinque e le sei
    med tednom zgodaj vstajam durante la settimana mi alzo presto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    premalo greš med ljudi vai troppo poco fra la gente
    med drugim je povedal tra l'altro raccontò
    pog. ničesar ni bilo med nama tra (di) noi non c'è stato niente, non c'è stata nessuna relazione
    med nama (rečeno) detto fra noi
    igre med dvema ognjema palla esclusa
    pren. biti med dvema ognjema essere, trovarsi fra due fuochi
    stati med vrati stare sulla soglia
    pren. biti med kladivom in nakovalom trovarsi tra l'incudine e il martello
    med nama inter nos
    med štirimi očmi (zaupno) in camera charitatis
    obdobje med vojnama periodo interbellico
    anat. med vretenčnimi trni (ležeč) interspinale
  • mese m

    1. mesec:
    il mese degli asini, dei fiori šalj. maj
    il mese mariano relig. maj

    2. mesečna plača; mesečna najemnina:
    il locatore pretende il pagamento del mese in anticipo najemodajalec zahteva vnaprejšnje plačevanje mesečne najemnine

    3. mesec nosečnosti:
    essere al settimo mese biti v sedmem mesecu nosečnosti
    mesi alti zadnji meseci nosečnosti
  • okróg2 prep.

    1. attorno a, a; torno torno:
    okrog hiše torno torno la casa
    družina se je zbrala okrog mize la famiglia si è riunita al tavolo

    2. attorno a, a, per, su, circa:
    prizadevati si za zvišanje storilnosti impegnarsi all'aumento della produttività
    hrup okrog prevelikih zaslužkov rimostranze per gli emolumenti troppo alti
    razpravljanje okrog pokojnin discussione sulle pensioni

    3. (za izražanje približnosti) verso, su, circa:
    priti okrog desetih venire verso le dieci
    fant okrog dvajsetih un giovanotto sulla ventina
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. hoditi okrog dekleta corteggiare una ragazza
    pren. sliniti se okrog direktorja adulare il direttore, cercare di ingraziarsi il direttore
    nareč. govoriti okrog ogla parlare contorto, non andare al sodo
    povpraševati okrog sosedov fare domande ai vicini
    pog. dati komu eno okrog ušes appioppare uno schiaffo, un ceffone a qcn.
    pren. letati okrog zdravnikov correre da un medico all'altro
    pog. okrog prinesti koga infinocchiare, imbrogliare qcn.
  • papavero m

    1. bot. mak (Papaver):
    papavero da oppio vrtni mak (Papaver somniferum)
    papavero selvatico (rosolaccio) poljski mak (Papaver rhoeas)

    2.
    gli alti papaveri pren. velike živine, težki kalibri
  • plemenít (-a -o) adj.

    1. nobile; elevato; gentile; alto:
    plemenita duša animo nobile, gentile
    plemenita čustva alti sentimenti

    2. generoso, magnanimo, sublime, elevato

    3. snello, elegante; raffinato

    4. nobile, aristocratico; blasonato:
    plemeniti predniki quarti di nobiltà
    biti plemenite krvi essere di sangue, di stirpe nobile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vet. plemenita pasma razza pura
    metal. plemenite kovine metalli nobili
    les. plemeniti furnir impiallacciatura per rivestimenti
    plemeniti les legno nobile, pregiato
  • pojédati (-am) imperf.

    1. sbafare, divorare

    2. mangiare, nutrirsi di

    3. redko (porabljati) consumare, intaccare, divorare:
    visoke obresti pojedajo zaslužek il guadagno viene divorato dagli alti interessi

    4. pren. (vznemirjati) turbare, tormentare
  • položáj (-a) m

    1. posizione, situazione:
    navpičen, poševen položaj posizione eretta, inclinata

    2. sito, situazione; ubicazione, posizione:
    položaj stavbe sito, ubicazione dell'edificio
    položaj besede v stavku posizione, collocazione della parola nella frase

    3. (mesto pri obrambi, napadu, mesto za uresničitev kakega namena) posizione:
    obstreljevati sovražnikove položaje bombardare le posizioni nemiche

    4. (mesto v skupnosti) funzione, grado; posto (direttivo), posizione, carica:
    imeti odgovoren, visok položaj avere una funzione di responsabilità, essere un alto funzionario; avere, occupare, (ri)coprire, rivestire, detenere una posizione di responsabilità, una carica di responsabilità, un'alta posizione, un'alta carica
    pog. ljudje na položajih i pezzi grossi, i pezzi da novanta, gli alti papaveri

    5. condizione, status:
    položaj žensk la condizione femminile, della donna
    monopolni položaj condizione di monopolio

    6. ekst. situazione:
    biti kos položaju essere all'altezza della situazione

    7. lov. appostamento; voj. appostamento, posizione

    8. astr. posizione:
    položaj nebesnega telesa la posizione di un astro
    navt. določiti položaj fare il punto
    neudoben položaj giacitura scomoda; posizione scomoda
    pren. ključni položaj posizione chiave
    zaiti v težaven položaj ridursi a mal partito; mettersi, cacciarsi in una situazione difficile
    položaj ploda (v maternici) posizione fetale, posizione del feto
    voj. biti v položaju mirno stare sull'attenti
  • povzdígniti (-em) | povzdigováti (-újem)

    A) perf., imperf. elevare, innalzare, alzare, erigere; assumere; magnificare, esaltare:
    povzdigniti glas alzare la voce
    povzdigniti v papeža innalzare al pontificato
    mesto so povzdignili v vojvodstvo la città fu eretta a ducato
    povzdigniti koga do najvišjih časti elevare qcn. ai più alti onori
    povzdigniti v nebesa incielare

    B) povzdígniti se (-em se) | povzdigováti se (-újem se) perf., imperf. refl. ascendere a, raggiungere:
    povzdigniti se do visokega položaja raggiungere alte cariche
  • quartiēre m

    1. (mestna) četrt, rajon:
    i quartieri alti boljše četrti
    quartiere residenziale rezidenčna četrt
    consiglio di quartiere rajonski svet

    2. voj. vojašnica
    quartiere generale glavni stan, generalštab
    non dare quartiere pren. ne sprejeti vdaje; ne prizanesti, prizanašati, ne pustiti pri miru; ne popustiti, popuščati:
    una malattia che non dà quartiere bolezen, ki ne popušča
    lotta senza quartiere boj brez milosti

    3. toskansko stanovanje

    4. navt. bok:
    quartiere poppiero, prodiero krmni, premčni bok (ladje)
  • sollevare

    A) v. tr. (pres. sollēvo)

    1. dvigniti, dvigovati; privzdigniti:
    sollevare qcs. da terra dvigniti kaj s tal

    2. pren. povzdigniti, povzdigovati:
    sollevare qcn. ai più alti onori povzdigniti koga do najvišjih časti

    3. pren. dvigniti, dvigovati; blažiti; tolažiti:
    sollevare qcn. dalla miseria koga dvigniti iz revščine
    sollevare il popolo contro il tiranno dvigniti ljudstvo zoper tirana

    4. pren. sprožiti:
    sollevare una questione sprožiti vprašanje

    B) ➞ sollevarsi v. rifl. (pres. mi sollēvo)

    1. dvigniti, dvigovati se

    2. pren. opomoči si

    3. dvigniti, dvigovati se; upreti, upirati se (komu, čemu)
  • têžek | težák (têžka -o)

    A) adj.

    1. pesante; che pesa (tudi ekst.):
    težek kot svinec pesante come il piombo
    težek zimski plašč cappotto pesante
    težek osemdeset kilogramov di ottanta chili, che pesa ottanta chili
    težka industrija industria pesante

    2. (ki je iz debelih, velikih sestavnih delov) pesante, massiccio:
    težki tovornjaki autocarri pesanti
    težko pohištvo mobili massicci

    3. (ki izraža telesni napor) pesante:
    težki koraki passi pesanti
    težko dihanje respiro affannoso

    4. (za katerega je potreben velik trud, spretnost) difficile, arduo, faticoso:
    težek poklic professione difficile
    težka naloga compito difficile, arduo
    za seboj ima težek dan ha avuto una giornata faticosa

    5. (ki prinaša dosti težav) grave, gravoso, sgradevole; duro; pericoloso:
    težka bolezen malattia grave
    težka naloga incarico gravoso
    težka resnica verità sgradevole
    težek poraz dura sconfitta

    6. (ki prizadeva bolečino) penoso, grave, brutto:
    težka izguba una perdita grave, penosa
    težka slutnja un brutto presentimento

    7. (ki povzroča neprijetno telesno počutje) pesante:
    težek zrak aria pesante
    težek molk un pesante silenzio

    8. (hud) grave, forte:
    težka žalitev offesa grave
    težki davki forti tasse

    9. (ki ima značilnost v visoki meri) grave; un fior di; un bel po' di:
    težek ranjenec ferito grave
    težek tat un fior di malandrino
    vreči stran težke milijone scialacquare un bel po' di milioni

    10. forte; (težko prebavljiv) pesante:
    pog. težka hrana cibi pesanti

    11. (siten, nadležen) difficile, noioso, molesto, scontroso; ostico:
    težek otrok un bambino difficile
    pog. težek tip un tipo, un individuo ostico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. zaslužiti težek denar guadagnare bei soldi, un bel po' di soldi
    govoriti s težkim glasom parlare con voce fonda
    pren. težek kamen se mu je odvalil od srca si è tolto un grave peso dal cuore
    pren. služiti težek kruh guadagnarsi il pane a costo di grandi sforzi
    pren. človek, težek milijone uno che ha molti milioni
    rel. dajati težek odgovor pred Bogom macchiarsi di gravi colpe davanti a Dio
    pren. zadati čemu težek udarec infliggere un grave colpo a qcs., colpire gravemente qcs.
    pren. prizadeti težko rano komu colpire gravemente qcn.
    imeti težko sapo avere il respiro pesante, affannoso
    pren. veke so mu postale težke gli cadono le palpebre
    pren. imeti težke zveze avere importanti entrature
    pren. zapustiti dom s težkim srcem lasciar la casa, la patria a malincuore
    šport. težka atletika atletica pesante
    voj. težka artilerija artiglieria pesante
    voj. težka strojnica mitragliatrice pesante
    voj. težki top cannone pesante
    voj. težko orožje armi pesanti
    šport. težka kategorija categoria pesante
    metal. težka kovina metallo pesante
    težka ječa carcere duro
    težka pasma konj, kokoši razza di cavalli da tiro, razza di galline da macello
    težka prst terra argillosa
    metal. težka valjalna proga treno di laminazione di blocchi metallici
    kem. težka voda acqua pesante
    strojn. težki bencin benzina pesante
    grad. težki beton calcestruzzo ordinario
    les. težki les legno duro
    kem. težki vodik idrogeno pesante, deuterio
    strojn. težko olje olio pesante
    težko motorno kolo maximoto
    med. težka sapa polipnea
    pren. težki kalibri gli alti papaveri

    B) têžki (-a -o) m, f, n
    brati kaj težkega leggere cose serie
    ne jesti nič težkega non mangiare cibi pesanti
    težka (trda) mu prede è alle strette, è tra l'uscio e il muro
  • tōno m

    1. fiz. ton

    2. glasba ton, zven; tonski način

    3. ekst. ton, nota:
    i toni alti, bassi visoke, nizke note
    dare il tono dati ton, intonirati; pren. voditi, biti vzor
    essere fuori tono neuglašeno peti, igrati; pren. biti zmeden
    essere in tono biti uglašen, uglašeno peti, igrati
    rispondere a tono odgovoriti primerno, na ustrezen način
    scendere, calare di tono preiti na nižje tone; pren. popustiti, popuščati; poslabševati se

    4. jezik ton; ekst. način izražanja:
    parlare con un tono canzonatorio, cattedratico, insolente govoriti v zafrkljivem, profesorskem, nesramnem tonu
    non prenderla su questo tono nikar ne vzemi za hudo!, ne bodi no užaljen!

    5. (barvni) ton:
    toni caldi, freddi topli, hladni toni

    6. med. tonus:
    essere in tono pren. dobro se počutiti

    7. pren. ton, način pisanja; način oblačenja, kroj; značilnost:
    un abito di tono elegantna obleka
    una giacca di tono sportivo športni suknjič
    darsi un tono obnašati se gosposko
    il locale si tiene su un tono alto lokal sprejema samo izbrane goste
  • usare

    A) v. tr. (pres. uso)

    1. rabiti, uporabiti, uporabljati:
    usare un abito nositi obleko
    usare le mani tepsti
    usare gli occhi, usare bene gli occhi pazljivo gledati; razsoditi
    usare le orecchie pazljivo poslušati
    usare termini letterari, tecnici uporabljati knjižne, strokovne izraze

    2. udejaniti, udejanjati; uveljaviti, uveljavljati:
    usare le buone maniere biti olikan
    usare un diritto uveljavljati pravico

    3. poseči, pomagati si:
    usare l'astuzia, l'inganno pomagati si z zvijačo, s prevaro
    usare molta attenzione biti zelo pazljiv
    usare la massima cura zelo paziti, biti zelo skrben

    4. storiti, delati (v vljudnostnih izrazih):
    usare una cortesia storiti uslugo

    5. imeti navado

    B) v. intr.

    1. uveljaviti, uveljavljati kaj; pomagati si s čim:
    usare dei propri diritti uveljaviti svoje pravice

    2. ravnati:
    usate di una certa comprensione nei suoi confronti ravnajte malo obzirneje z njim

    3. biti v modi, moderen:
    adesso i tacchi usano meno alti zdaj so v modi nižje pete

    C) v. intr. impers. biti navadno, običajno

    Č) ➞ usarsi v. rifl. (pres. mi uso) knjižno navaditi, navajati se na