Franja

ἀλλοτρίωσις, εως, ἡ (ἀλλοτριόω) odtujenje, izguba, odklonitev.

ἀπ-ανᾱλίσκω popolnoma porabim; uničim, pogubim; τὰ ἀπαναλισκόμενα izguba (vojakov).

ἀποβολή, ἡ 1. od-, zametavanje, zavrženje NT. 2. izguba NT.

ἀτῑμία, ἡ, ep. ion. -ίη (ἄτιμος) 1. nečast, onečaščenje, osramočenje, zaničevanje, preziranje, ἐν ἀτιμίῃ ἔχω τινά preziram koga. 2. sramota, πάθη ἀτιμίας sramotne strasti NT, nepoštenost, izguba (častnih) državljanskih pravic, pregnanstvo, nezasluženo ravnanje.

βλάβη, ἡ βλάβος, ους, τό [Et. iz βλαπ- in to iz μλάπ-, kor. ml̥q^w-, lat. multa iz molcta, globa; slov. u-molk-niti, strslov. u-mlč-iti, bezähmen] 1. škoda, izguba. 2. nesreča, poguba; ἡ πᾶσα βλάβη povsem brezbožen človek.

διατριβή, ἡ trenje, potrata 1. potrata, izguba časa, odlašanje, zamuda διατριβὴ ἔσται ἀμφὶ ταῦτα zato bo treba dosti časa, ἔργα διατριβὴν ἔχοντα dela, ki potrebujejo dosti časa. 2. prebivanje, pomudek, διατριβὴν ποιοῦμαι περί τι porabim čas za kaj, mudim se pri čem. 3. kratek čas, zabava, učenje, opravek, razgovor, pouk, občevanje, šola.

ἔκλειψις, εως, ἡ (ἐκ-λείπω) zapuščanje νεῶν, odstop, izostajanje, minevanje, izguba, razpad, pogin (mesta), mrk (solnca).

ἐλάττωμα, ατος, τό (ἐλαττόω) poškodba, škoda, izguba, pomanjkanje.

ζημία, ἡ 1. izguba, škoda. 2. kazen θανάτου, globa (denarna) χρημάτων.

ἥττημα, ατος, τό poraz, škoda, izguba NT.

μειονεξία, ἡ (μεῖον, ἔχω) slabše stanje, škoda, izguba.

οἰκοφθορία, ἡ izguba premoženja.

ὄλε-θρος, ὁ (ὄλλυμι) 1. poguba, pogin, nesreča, izguba χρημάτων, poraz, smrt; οὐκ εἰς ὄλεθρον; poberi se, bes te plentaj! 2. o osebah: zločinec, hudobnež, lopov.

πάθη, ἡ, πάθημα, ατος, τό (παθεῖν), πάθος, ους, τό [Et. iz πένθος] 1. a) kar se (komu) pripeti, izkušnja, doživljaj, naključje, (grozen) dogodek, (nesrečna) usoda, nezgoda, nesreča, zlo; b) sploh: dogodek, žalosten (grozen) prizor (in mesto, kjer se prizor vrši), žalostno mesto (Ksen. Kir 7, 3, 6) ali mesto žalosti, σελήνης lunin mrk. 2. a) težek udarec, izguba, poraz; b) (telesno) trpljenje, bolezen, bolečina, umor, smrt θυγατρός, ἀνήκεστον πάθος ἔρδω τινά kaznujem s smrtjo, ὀφθαλμῶν slepota. 3. a) dušna bolest, žalost, tuga; b) dušna razpoloženost, vtis, čuvstvo, čutnost, strast, žalost.

στέρησις, εως, ἡ (στερέω) oropanje, izguba ἀρχῆς.

συμφορά, ἡ, ion. -ρή 1. dogodek, naključje, slučaj, usoda; a) sreča (ἀγαθή); b) nesreča, nezgoda, bolezen, izguba, trpljenje, poraz; pl. slučaji nesreče, συμφορὴν ποιοῦμαί τι ženem si kaj k srcu, smatram kaj za veliko nesrečo, žalostim se, συμφορᾷ χράομαί τινι imam nesrečo, sem nesrečen, vdam se žalosti nad nesrečo. 2. posledica, izid, uspeh.

σφάλμα, ατος, τό 1. padec, nezgoda, nesreča, škoda, poraz, izguba. 2. zmota, pomota, prestopek, pregreha, pregrešek.

τραῦμα, ατος, τό, ion. τρῶμα (τιτρώσκω) 1. rana, poškodba, razpoka, luknja, skozi katero sili voda v ladjo. 2. izguba, poraz, polom.

ὕβρις, εως, ἡ 1. prevzetnost, ošabnost, predrznost, oholost, razuzdanost, trdovratnost, divjost, trmoglavost. 2. prezirljivo (grdo) ravnanje, hudodelstvo, nasilnost, oskrunjenje, sramotenje, žalitev, NT poškodovanje, izguba. 3. pers. Κόρος, Ὕβριος υἱός.

φθορά, ion. φθορή, ἡ φθόρος, ὁ (φθείρω) 1. uničenje, razrušitev, porušenje, opustošenje; popačenost, pokvarjenost. 2. poguba, pogin, poraz, propast, smrt; izguba; minljivost, trohljivost NT. 3. kuga, bolezen.