Franja

ἀπο-λύω I. act. 1. odrešim, odvežem, osvobodim τινά τινος, ἀπό τινος. 2. oprostim (pred sodiščem), τινὰ τῆς αἰτίης koga krivde, tudi z inf. μὴ ἀδικεῖν. 3. odpustim (vojake) οἴκαδε, razpustim ἐκκλησίαν NT, odslovim, ločim se od žene γυναῖκα, zapustim moža τὸν ἄνδρα NT. II. med. in pass. 1. oprostim se, osvobodim se, opravičim se, odstranim διαβολάς, αἰτίαν, πρός τινα pri kom. 2. ločim se od koga, rešim se, odidem NT; umrjem. 3. odkupim, τινὰ χρυσοῦ koga z zlatom. 4. razvijem se, razširim se (Arr.).

ἕρκος, ους, τό [Et. lat. sarcio, ire, sarcina, sartor] 1. ograja, plot, zid, meja, dvor, dvorišče, obkop, utrdba; ὀδόντων ozobje, usta, σφραγῖδος zaklep pečata. 2. odpor, varstvo, bramba, zaščita, zaslomba τινός. 3. zanka, mreža, kletka; omreženje, zaseda, izdajstvo; χρυσοδέτοις ἕρκεσι γυναικῶν po izdaji ženske, ki je bila z zlatom podkupljena.

ἐρύω, εἰρύω ep. ion. poet. [Et. iz ϝερύω, ῥυμός, ῥυτήρ. – Obl. fut. ἐρύσω, ep. ἐρύσσω in ἐρύω, aor. εἴρυσ(σ)α, cj. 1 pl. ἐρύσσομεν, imp. εἴρυσον; aor. med. εἰρυσ(σ)άμην in ἐρυσ(σ)άμην; pf. pass. in med. εἴρυμαι, 3 pl. εἰρύαται, plpf. 3 sg. εἴρυτο, 3 pl. εἰρύατο in εἴρυντο]. I. act. 1. a) vlečem, vlačim, rinem, trgam, ἔγχος potegnem, izderem, νευρήν, τόξον napnem, ἐκ κεφαλῆς potegnem črez glavo, πλίνθους delam opeko, νῆα εἰς ἅλα δῖαν, ἅλαδε potisnem ladjo v morje, ἤπειρόνδε, ἐπ' ἠπείροιο potegnem na suho, νῆες ὁδὸν εἰρύαται potegnili so ladje na pot; b) potegnem iz česa τὶ ἔκ τινος, ὑπό τι potegnem doli pod kaj, ἀνά τι potegnem kvišku ob čem. 2. a) potegnem proč (s silo), odtrgam, potegnem k sebi, iztrgam, νεκρούς (mrtvece, da jih ne bi sovražniki oropali ali sovražne padle vojake, da jih oplenim); b) vlačim (semtertja), potegnem, τινὰ χλαίνης za plašč, ποδός za nogo, περὶ σῆμα vlačim okrog gomile; trgam (o pticah in psih). II. med. 1. potegnem, izderem zase (svojo stvar), ξίφος, ἄορ, μάχαιραν, φάσγανον, δόρυ ἐξ ὠτειλῆς, snamem z ražnjev πάντα, τόξον napnem svoj lok, νῆας potegnem v morje (da se odpeljem). 2. potegnem k sebi, rešim, iztrgam (sovražnikom) νέκυν, νεκρόν. 3. odtehtam, χρυσῷ z zlatom.

κατα-χρῡσόω ion. pozlatim; pren. πόλιν krasim mesto z zlatom t. j. z umetninami.

κεράννῡμι, ep. vzpor. obl. κεραίω, κεράω [Et. kor. k'erā(i), mešati. – Obl. aor. ἐκέρασα, med. -άσατο, pass. pf. κέκρᾱμαι, aor. ἐκράθην, ἐκεράσθην; ep. pr. imper. κεράασθε, impf. κερόωντο, cj. pr. κέρωνται, aor. act. in med. κέρασσα in -σσατο, pf. pass. κεκράανται, plpf. κεκράαντο, pf. NT κεκέρασμαι. – ep. ion. vzpor. obl. κιρνάω, κίρνημι, 2 sg. κίρνης, 3 κιρνᾷ, impf. ἐκίρνα, κίρνη, pt. κιρνάς] 1. act. in pass. a) mešam τί τινι, zmešam (vino z vodo), prilivam πρός τι (vinu vodo), blažim, napravljam vino lahkejše, napravljam vodo za kopel toplejšo, κρητῆρα natakam (mešano vino); b) združujem, spajam, φωνὴ μεταξὺ τῆς τε Χαλκιδέων καὶ Δωρίδος ἐκράθη njih jezik je bil mešanica halkidejske in dorske govorice, ἐπειδὰν ταῦτα καλῶς καὶ μετρίως κραθῇ πρὸς ἄλληλα kadar se to lepo v pravem razmerju med seboj zmeša; κεκραμέναι ὧραι vrstitev letnih časov; c) o mešanju in spajanju zlata: χρυσῷ δ' ἐπὶ χείλεα κεκράανται rob je z zlatom obrobljen. 2. med. zmešam (napolnim) sebi, za sebe.

περιχρυσόω ion. pozlatim, obrobim z zlatom.

πολύ-χρῡσος 2 bogat zlata, z mnogimi zlatimi posodami, z zlatom okrašen.

χρῡσεό-πλοκος 2 (πλέκω) z zlatom vezen, z zlatom prepleten.

χρῡ́σεος 3 skrč. χρῡσοῦς, ῆ, οῦν (χρυσός) 1. a) zlat, iz zlata, z zlatom okrašen, pozlačen; b) zlatorumen, zlatast, sijajen. 2. krasen, dragocen; ὁ zlat(nik).

χρῡσ-ήρης 2 (ἀραρίσκω) poet. z zlatom spojen, z zlatom okrašen, iz zlata.

χρῡσό-δετος 2 in 3 (δέω) z zlatom okovan ali okrašen; ἕρκη iz zlata spletene (zlate) mreže.

χρῡσό-νωτος 2 (νῶτον) poet. z zlatim hrbtom, ἡνία z zlatom okrašen, z zlatom prepleten.

χρῡσό-παστος 2 (πάσσω) z zlatom pretkan (prepleten, okrašen), zlatovezen.