Franja

Ἀντισθένης, ους, ὁ Sokratov učenec in začetnik kiniške šole.

ἀρχέ-πλουτος 2 poet. začetnik (utemeljitelj) bogastva.

αὐτό-χειρ, ρος, ὁ, ἡ (χείρ) kdor z lastno roko izvrši, mori, lastnoročen, moriven; subst. začetnik, povzročitelj, storilec, morivec; μίασμα grozen, strašen bratomor.

εἰσηγητής, οῦ, ὁ začetnik, povzročitelj, svetovalec.

ἐξ-άρχω 1. act. začenjam, pričenjam, grem naprej τῆς ὁδοῦ, sem načelnik ali poveljnik; (prvi) zapojem pesem; βουλάς prvi svetujem, sem začetnik česa, λόγους začenjam govoriti, παιᾶνα zapojem. 2. med. začenjam, povzročujem, κακῆς βουλῆς dajem (prvi) slab nasvet.

ἐπι-μήχανος, ὁ (μηχανή) ep. začetnik, povzročitelj κακῶν ἔργων.

πατήρ, ὁ [Et. idevr. petér-, lat. pater, Ju-piter, nem. Vater (stvn. fater); sor. lat. patruus, očetov brat, nem. Vetter. – Obl. πατρός, πατρί, πατέρα, πάτερ, πατέρες, πατέρων, πατράσι, πατέρας, ep. gen. πατέρος, dat. πατέρι, gen. pl. πατρῶν]. 1. oče, praded, prednik, začetnik rodu. 2. ustanovitelj, stvarnik, začetnik.

πατρι-άρχης, ου, ὁ začetnik rodu, očak, NT.

ποιητής, οῦ, ὁ (ποιέω) 1. izdelovatelj, stvarnik, začetnik, izumitelj, pesnik. 2. NT storilec, krivec.

προ-πάτωρ, ορος, ὁ začetnik rodu, praoče, praded; pl. predniki.