Franja

ἐλάτη, ἡ ep. poet. jelka, smreka, jelovo veslo, čoln.

ἐρετμόν, τό (ἐρέσσω) veslo.

θαλαμία, ἡ, ion. -ίη luknja v boku ladje, skozi katero je vtikal veslač (θαλάμιος) veslo.

κατ-ήρης 2 (ἀραρίσκω) ion. poet. opremljen, dobro oskrbljen s čim ταρσῷ, ταρσὸς κατήρης pritrjeno, (za veslanje) pripravljeno veslo.

κλείς, κλειδός, ἡ (gl. κλείω) [acc. sg. κλεῖν, κλεῖδα, acc. pl. κλεῖς, κλεῖδας; ep. ion. κληΐς, ῖδος, acc. κληῖδα; poet. κλῇς, κλῇδος, acc. κλῇδα] 1. ključ, zapah pri vratih, klin, ki je stikal oba zapaha. 2. ušesce, kljukica na zaponki. 3. ključ, klin, na katerem je bilo pritrjeno veslo, veslarska klop. 4. ključnica (kost). 5. morska ožina, vhod (Helespont) ἐφ' ἁλμυρὰν πόντου κλῇδ'. 6. pren. ključ kot znak oblasti NT ali molčečnosti Sof. O. C. 1051; κλῇδα φρενῶν gl. καθαρός. 7. Κλεῖδες, αἱ rt na Cipru.

κώπη, ἡ [Et. iz qōpā, gl. κάπτω] držaj, ročnik, ročaj, držalo (vesla, meča, ključa); pren. a) meč, veslo, κώπας ἐλαύνω, ἀναφέρω veslam; b) ladja Evr. I. T. 116; brodovje I. T. 140.

πηδόν, τό ep. spodnji, ploščnati del vesla, veslo.

πλάτη, ἡ, dor. πλάτα poet. ploščnati (spodnji) del vesla, veslo, ladja, brod.

πλήκτρον, τό 1. tolkalo, palčica (iz lesa ali slonove kosti, s katero so udarjali na citre). 2. ion. veslo.

πτίλον, τό (πέτομαι) perje, puh, perot, letalna kožica, veslo.

σκαλμός, ὁ poet. [Et. slov. čoln, kor: (s)qel, gl. σκάλλω] klin (kol), na katerega se je natikalo veslo; drugi: luknja, v katero se je vtikalo veslo.

ταρσός, ὁ, at. ταρρός, pl. tudi ταρσά (τέρσομαι) 1. spletena lesa, sušilnica, ozdica za sušenje sira ali smokev, καλάμων rogoznica. 2. a) podplat, stopala; b) spodnji ploščati del vesla, lopatica pri veslu, veslo.

τροπός, ὁ (τρέπω) jermen, s katerim je bilo pritrjeno veslo na veslarsko klop.