Franja

πάλαισμα, ατος, τό (παλαίω) 1. borjenje, boj, borba, tekma. 2. pren. spretnost, umetelnost, umetni obrat ali kretanje (pri borjenju), zvijača δεινόν; τὸ καλῶς ἔχον πόλει πάλαισμα trudapolno prizadevanje, ki je mestu v korist.

σοφία, ἡ, ion. -ίη (σοφός) 1. spretnost, izurjenost, sposobnost, umetelnost. 2. a) bistroumnost, previdnost, razboritost, prekanjenost, zvijača; b) učenost, veda; c) modrost, spoznanje, modroslovje, modroznanstvo, zdrava pamet.

τεχνάζω, τεχνάω in med. (τέχνη) 1. umetno ali spretno izdelujem, napravljam, narejam, obdelujem. 2. rabim (upotrebljam) umetelnost ali zvijačo. 3. hlinim se, delam se, da; zvijačno kaj izmišljam (snujem), prebrisano (zvito) napravljam τί ali inf; s ὅπως: prizadevam si na vso moč, da.

τέχνασμα, ατος, τό 1. umetelno delo, umetnina. 2. zvijača, slepilo, umetelnost, sleparstvo.

τέχνη, ἡ [Et. iz τέξνᾱ od τέκτων tesar] I. abstr. (lepa) umetnost, znanstvo 1. a) (ročna) spretnost, μετὰ τέχνης spretno, ἄνευ τέχνης nespretno; b) umetelnost, umetnost; rokodelstvo, obrt, posel, poklic; οἱ τὰς τέχνας ἔχοντες umetniki, ἔχω τὴν τέχνην izveden sem v, vešč sem umetnosti, ukvarjam se z umetnostjo (obrtom); ἀσκέω τέχνην dejanski izvršujem, ἐν τῇ τέχνῃ εἰμί izvršujem umetnost (obrt), ἐπὶ τέχνῃ μανθάνω temeljito se učim česa, ἐπὶ τέχνῃ λεγόμενα umetno govorjene besede. 2. a) duševna spretnost, čut za umetnost ali znanstvo, razsodnost, znanstvo, veda; b) premetenost, zvijača, zvitost, zvit naklep, umetni obrat; pos. prebrisanost govora, način, πάσῃ τέχνῃ καὶ μηχανῇ na vse mogoče vrste in načine, μηδεμιῇ τέχνῃ na noben način, nikakor ne; τέχνῃ z zvijačo, ἰθέῃ τέχνῃ naravnost, odkrito, očitno. II. konkr. umetniški izdelek, umetno delo, umotvor, umetnina.