Franja

αἴσιμος 2 in 3 (αἶσα) ep. 1. usojen; ἦμαρ smrtni dan; αἴσιμόν ἐστιν usojeno je. 2. kar je prav, spodoben, prikladen, primeren, pristojen, εἰπεῖν, τίνειν; αἴσιμα εἰδέναι biti razumen ali pravičen, πίνειν zmerno piti; αἴσ. φρένας zdrave pameti.

ἁρμόττω, ep. poet. ἁρμόζω (ἁρμός) [fut. ἁρμόσω, -ομαι, aor. ἥρμοσα, -άμην; pf. ἥρμοκα, pf. med. in pass. ἥρμοσμαι, aor. pass. ἡρμόσθην, fut. ἁρμοσθήσομαι; ion. pf. ἅρμοσμαι, adi. verb. ἁρμοστός, έος] I. act. 1. trans. a) zložim, spojim, sklopim, spahnem, pritaknem, primerim, ἐν ἄρκυσι vklenem; βάσιν βάσει hodim oprezno; b) zaročim, (o)možim; c) zapovedujem, urejam, upravljam; d) uglasim. 2. intr. a) zlagam se, sem primeren, spodoben; b) prilegam se, podajam se, dobro stojim θώρηξ; impers. spodobi se, primerno je; pt. ἁρμόζων primeren, priležen. II. med. 1. zlagam, gradim si; zaročim se, oženim se, vzamem za ženo τινά. 2. ubiram, uglasim λύραν. 3. ravnam se po čem πρός τι.

εἴκω² (ἴκελος) sem podoben; odtod 1. impf. εἶκε zdelo se mi je dobro ali pripravno λοχῆσαι. 2. perf. ἔοικα (s prez. pomenom) [plpf. ἐῴκειν, ep. perf. 3 du. ἔικτον, pt. εἰκώς, ἐικυῖα (εἰκυῖα, εἰοικυῖα), plpf. 3 du. ἐίκτην. 3 pl. ἐοίκεσαν; 3 sg. med. ἤικτο, ἔικτο; ion. οἶκα, cj. οἴκῃ, pt. οἰκώς, οἰκός; poet. 1 pl. ἔοιγμεν, 3 pl. εἴξασι, inf. εἰκέναι, pt. εἰκώς] a) sem podoben, enak komu v čem τινί τι, s pt. ἔοικας οἰομένῳ podoben si človeku, ki veruje = zdi se, da veruješ; b) α.) zdim se, pokažem se, ἔοικε zdi se, verjetno je, ὡς ἔοικε kakor se zdi, očividno, οὐδὲν ἔοικε pokaže se, da ni nič; β.) menim, verjamem, razumevam z inf.; c) impers. ἔοικε spodobno je, pristoja; pt. ἐοικώς podoben, spodoben, pristojen, μῦθος razumen, νυκτίi temnega pogleda, mrkogled, φόβος οὐδενὶ ἐοικώς zelo velik strah.

ἐπι-εικής 2 (εἰκός) 1. o stvareh: primeren, prikladen, pristojen, spodoben, pravičen ἀμοιβή, λόγος, ἐπιεικέστερα λέγω govorim primerneje, utemeljen πρόφασις, ugoden, sprejemljiv ὁμολογία; τὸ ἐπιεικές pravičnost, krotkost, blago mišljenje NT, ἡ ἐπιεικεστάτη ὁδός najbolj verjetna razlaga; ὡς ἐπιεικές kakor se spodobi, οἷ' ἐπιεικὲς ἔργ' ἔμεν ἀθανάτων kakršna morajo biti; ὅν(sc. μῦθον) κ' ἐπιεικὲς ἀκούειν kar je dovoljeno slišati; πρὸς τὸ ἐπιεικές blagohotno, prizanesljivo. 2. o osebah: sposoben, vrl, obziren, pravičen, razumen, dobrohoten, blag. – adv. ἐπιεικῶς in -κέως dostojno, primerno λέγω, zadostno, dovolj, zelo, precej παραπλησία, približno, takorekoč, seveda.

εὐ-πρεπής 2 (πρέπω) 1. dostojen, primeren, spodoben, prikladen εὐπρεπές ἐστι z inf. spodobi se. 2. lep, zal, ugleden, odličen, slaven; τὸ εὐπρεπὲς τοῦ λόγου lepe, zapeljive besede. 3. lepo doneč, navidezen, dozdeven, verjeten, lepo prikrit, svetohlinski, ἐκ τοῦ εὐπρεποῦς navidez. – adv. εὐπρεπῶς, ion. -έως primerno, spodobno, navidez βούλομαι, ὡς εὐπρεπέστατα τίθημι sestavim kar najprimerneje.

εὐ-σχήμων 2 (σχῆμα) 1. dostojen, spodoben, pošten, ponosen. 2. pošten, imeniten NT. 3. lepoglasen, hinavski, λόγοι lepe, hinavske besede; εἴς τινα γίγνομαι εὐσχήμων delam se navidez proti komu poštenega. – adv. εὐσχημόνως dostojno, spodobno NT, εὐσχημόνως πως kaj lično.

ἱερο-πρεπής 2 (πρέπω) svetemu spodoben, primeren, častitljiv NT.

ἱκ-νέομαι [fut. ἵξομαι, aor. ἱκόμην, cj. ἵκωμαι, pf. ἷγμαι; ep. ion. praes. ind. ἱκνεύμεσθα, 3 pl. ion. ἱκοίατο, pt. ἱκνεύμενοι, ion. pf. 3 pl. ἵκαται, plpf. ἵκατο] 1. a) prihajam, dospem τί, τινά, εἴς τινα h komu v hišo, χεῖρας pridem komu v roke, εἰς χεῖρας spopadem se s kom, εἰς λόγους pogovarjam se s kom, začnem s kom pogovor, μετὰ κλέος grem, stremim za slavo; μετὰ πατρὸς ἀκουήν grem, da izvem kaj o očetu: ἀμφί μ' ἵκετ' ἀυτή okrog mene se je razlegal krik; b) dosegam kaj ποσὶν οὖδας; pren. γήραος οὐδόν, γῆρας, ἥβην, ἠῶ doživim; ὀστέον priderem, vderem do kosti; τέλος μύθων končam govor; ὀλέθρου πείρατα zabredem v zanke (mrežo) pogube; c) zadene me, polasti, loti se me kaj λιμός, πένθος, ποθή; d) vračam se, prihajam domov οἴκαδε, δῶμα, ὑπότροπος; abs. Od. 11.104. 2. prihajam h komu kot prosilec za varstvo, ponižno prosim. 3. impers. gre, spodobi se, pristoja komu; posebno pt. praes.: primeren, spodoben, pristojen, prikladen; μᾶλλον τοῦ ἱκνευμένου preveč, čez mero, več kakor se spodobi.

κομψός 3 1. brhek, čeden, spodoben, nežen, ličen. 2. vljuden, duhovit, dovtipen, zvit, premeten, κομψότερον ἔχω bolje se počutim, odleglo mi je NT.

κόσμιος 3 (κόσμος) 1. adi. urejen, reden, olikan, spodoben, spodobnega vedenja; sramežljiv, pošten, zmeren, skromen, pokoren. 2. subst. τὸ κόσμιον dostojnost, spodobnost, čednost.

κῡ́ριος 3 in 2 (κῦρος) 1. adi. a) o stvareh: ki ima popolno ali dejansko veljavo, pravomočen, veljaven δίκαι, določen, dogovorjen, napovedan ἡμέρα, pristojen, spodoben τάφος; b) o osebah: ki ima pravico, popolno oblast ali moč nad čim, močen, mogočen, vpliven, gospodujoč, upravičen, κύριός εἰμί τινος imam pravico (moč, oblast), morem, imam v oblasti, οὐκ ἔσεσθε κύριοι καταλῦσαι ne bodete mogli, κύριός εἰμι τῆς καταλύσεως odločitev o miru je v mojih rokah, κύριόν σε ἵστημι τῶν τέκνων vrnem ti otroke, κύριος καθίσταμαι imam oblast, vladam, smem. 2. subst. ὁ κύριος gospod(ar), vladar, Gospod ali Kristus, mož, soprog; ἡ κυρία razpolaganje τινός, gospodarica, gospa, redna narodna skupščina; τὸ κύριον zakonita oblast, odredba; pl. zakoni τῆς γῆς, vlada; τὰ κυριώτατα najglavnejše, glavni stan (kjer stanuje poveljnik). 3. adv. κυρίως veljavno, natančno, po pravici.

πρεπώδης 2 (εἶδος) spodoben, primeren, dostojen.

προσήκων 3 (pt. od προσ-ήκω) a) ki pristoja, soroden komu, οἱ προσήκοντες sorodniki; b) podedovan, prirojen, αἱ προσήκουσαι ἀρεταί; c) dostojen, spodoben, primeren τινί. – adv. προσηκόντως primerno, pristojno; subst. τὰ προσήκοντα dolžnost.

σώφρων 2, ep. σαό-φρων (σάος, φρονέω) pri zdravi pameti; 1. razumen, preudaren, pameten. 2. zmeren, skromen, spodoben, pošten, dostojen, pokoren.