Franja

δωμάτιον, τό soba, spalnica.

εὐνή, ἡ [Et. morebiti lat. ind-uo, ex-uo; gen. ep. εὐνῆφι] 1. a) ležišče, tabor, šator, spalnica; brlog, gnezdo; b) postelja, podzglavje; c) zakonska postelja; met. zakon, ženitev, možitev, žena. 2. grob, zadnje človekovo ležišče. 3. pl. sidra (kamni, ki so jih s sprednjega krna po vrvi v morje spuščali, da so držali ladjo kot sidra).

θάλαμος, ὁ (gl. θόλος) 1. ležišče, skrivališče, spalnica, soba, stanovanje; pren. ὁ παγκοίτης (= Had) spalnica za nevesto; Ἀμφιτρίτης θάλαμος (Sredozemsko) morje. 2. ženska soba. 3. majhna soba, zakladnica, shramba za orožje; θάλαμόνδε v sobo.

καμάρα, ἡ, ion. -ρη [Et. odtod lat. izpos. camera; lat. camur, zakrivljen, nem. Himmel] 1. prikrit voz, kočija. 2. shramba, soba, spalnica.

κοιτών, ῶνος, ὁ spalnica, soba; ὁ ἐπὶ τοῦ κοιτῶνος komornik NT.

μέγαρον, τό ep. 1. velika soba, dvorana: a) moška soba; b) ženska soba; c) spalnica. 2. nav. pl. cela hiša, dvorišče, stanovanje. 3. ion. notranji del svetišča, najsvetejše, celica v svetišču. – adv. μέγαρόνδε v sobo (za moške ali ženske), v hišo.

οἴκημα, ατος, τό hiša, poslopje, zgradba, soba, hram, spalnica, nadstropje; posebno a) ječa, kletka, kurnik; b) kapelica; c) delavnica; d) hiša nesramnosti.

παστάς, άδος, ἡ 1. lopa, veža, preddverje, stebrenik, hram, soba. 2. a) ženinova ali nevestina spalnica; b) grobnica; c) obednica.