Franja

ἀκρό-δρῠα, τά (δρῦς) sadje (posebno s trdo lupino: orehi).

μῆλον¹, τό [Et. odtod izpos. lat. malum, malus] ep. poet. jabolko; sploh: ovočje, pečkato sadje.

ὀπ-ώρα, ἡ, ion. -ρη [Et. iz ὀπ- (gl. ὄπιθεν) -ωρᾱ iz ὀσαρα, slov. jesen (rusko osenj), got. asans, poletje] 1. pozno poletje, zgodnja jesen. 2. žetev, pridelki, grozdje, sadje ἐπιθυμίας NT.

ὀπωρίζω [pt. fut. ion. ὀπωριεῦντες] nabiram (trgam) sadje.

ὄψον, τό [Et. ὀ skupaj + ψωμός] prigrizek, vse kar se je pri kruhu: meso, ribe, sir, sadje; zabela, začimba.

παλάθη, ἡ ion. vkuhano sadje, marmelada.

ταρῑχεύω (τάριχος) 1. (po)sušim, (na)solim; vkuham (sadje). 2. mazilim.

τρωκτά, τά (τρώγω) sadje, pos. orehi, mandelji itd., katero se je jedlo kot poobedek; ὡραῖα zrelo sadje, ki je sirovo užitno, σησάμου καὶ μέλιτος pecivo iz sezama in strdi.

ὕλη, ἡ 1. a) gozd, les(ovje), hosta, šuma; listje, grmovje; ἀγρίη divje sadje; b) drevo, bruno, hlod; stavbni les; gorivo, drva, dračje. 2. snov, tvarina, gradivo; a) vejevje, bičje; b) obtežilo (ladje), butara protja; c) zaloga.

ὡραῖος 3 (ὥρα) 1. a) zrel, dorastel, pravočasen, γάμου, ἀνδρός zrela za možitev; b) ob svojem (pravem) času; subst. ἡ ὡραία dober (ugoden) letni čas, čas žetve, poletje, τὴν ὡραίαν o pravem (navadnem) času, Her. 4, 28 ob našem deževnem času; τὰ ὡραῖα poljski pridelki, letina, sadje, τρωκτὰ ὡραῖα sadje, ki se jé sirovo (grozdje, orehi itd.). 2. v cvetu mladosti, cvetoč, ljubek, lep, krasen, dražesten.

ὡρη-φόρος 2 ki zori sadje.