Franja

ἀγωνο-θέτης, ου, ὁ (ἀγών, τίθημι) 1. bojni reditelj. 2. bojni (raz)sodnik; sploh: sodnik.

ἀμαθῡ́νω (ἄμαθος) ep. izpreminjam v prah, (raz)rušim, upepelim.

ἀμύσσω, at. -ττω ep. ion. [Et. iz ἀμύκ-jω, ἀμυχή razpoka, lat. mucro, konica, n. pr. zob, meča, kopja, gršk. ἀμυκαλαί puščica, kopje, meč. – Obl. fut. ἀμύξω, aor. ἤμυξα] (raz)praskam, prasnem, ranim, raztrgam, razmesarim; met. razrijem, žalostim, trapim si srce.

ἀμφίς ep. ion. 1. adv. a) na obeh straneh, okoli in okoli; εἶναι bivati, stanovati; δεσμοί obdajam, oklepam; ζυγόν nositi na obeh straneh; ὀλίγη δ' ἦν ἄρουρα ἀμφίς le malo prostora je bilo okoli orožja; b) raz-, narazen, vsaksebi, ločen; ἔχειν razstavljati, ločiti; φρονεῖν različnega mnenja biti, drugače misliti; ἀ. ἕκαστος vsak zase, (posebej); ἕκαστα ἀμφὶς εἰρήσεται stvar za stvarjo (vsako posebej) bo izpraševal; ἀ. ἀγῆναι na dvoje se zlomiti, ἀμφὶς Ἀχαιοῖς ἄλλ' ἀποδάσσεσθαι A. posebej prideliti, dati. 2. praep. stoji navadno za besedo a) z gen.: od vseh strani, okoli; daleč oddaljen od; b) z dat. in acc.: okrog (koga).

ἀν-αιρέω [fut. NT ἀνελῶ, ep. aor. med. ἀνελόμην, ion. pf. act. ἀναραίρηκα, pass. 3 plpf. ἀναραιρέατο] I. act. 1. a) vzdigujem, (po)grabim, pobiram ἀπὸ χθονός; νεκρούς pokopavam; b) povzdigam glas iz globine, odgovarjam, prorokujem ὁ θεὸς (μαντείας); c) odnašam, dobivam ἀέθλια; d) začenjam πόλεμον. 2. odvzemam, uničujem, (u)morim, (raz)rušim, odstranjujem ὀλιγαρχίαν, νόμους, podiram σκηνήν; ἀνελὼν φέρω odnesem proč. II. med. 1. dvigam k sebi, jemljem (zase) v roke ἀσπίδα, ἔγχος; pobiram si, jemljem si nazaj, spametujem se ἐπιφροσύνας; σῖτα jemljem za svojo porabo, zauživam; pobiram in pokopavam (mrtvece), rešujem (utopljence); φιλοψυχίην dobivam veselje do življenja; ποινήν τινος jemljem zadostilo za kaj, maščujem se; ὀνόματα sprejemam; pren. (o ženski) spočnem. 2. oprčam, nakladam si kaj, πόλεμον začenjam, lotim se, πόνον prevzamem; τινά jemljem v službo; jemljem s seboj, prizadevam si; ἀγῶνας, Ὀλυμπιάδα zmagam v. 3. NT vzamem koga za svojega otroka, posinovim.

ἀνα-κῑνέω kvišku dvigam 1. vzbujam, (raz)vnemam νόσον, πόλεμον. 2. intr. razburim se, gibljem se, oglašam se; pf. vzbudim se.

ἀνα-πτύσσω 1. razvijam, razprostiram, odpiram (knjigo). 2. τὴν φάλαγγα zasučem, ojačim falango v zavoju (del bojnega ospredja se zavije [na obeh krilih] nazaj in se postavi za ostalim ospredjem tako, da postane čelo močnejše); τὸ κέρας zasučem bojno vrsto okoli krila (napravim zavoj na krilu). 3. εἰς φῶς raz-, odkrivam.

ἀνα-ρρήγνῡμι 1. trans. raz-, pretrgam βοείην, razrijem γαῖαν, razderem, razbijem, razrušim τεῖχος, λόφους; orjem αὔλακας, ναῦς ἀναρρήγνυται ladja se razbije (potopi); razkoljem Sof. Aj. 236. – pass. uprem se, πάντα ἀναρρήγνυται splošna vstaja nastane. 2. intr. izbruhnem, nastanem κακὰ ἔκ τινος.

ἀπό [Et. lat. ab, iz star. ap (n. pr. aperio) po apokopi iz apo, nem. ab] I. kot adv. se nahaja samo pri pesnikih in Her., kjer se navadno smatra za tmezo. II. praep. z gen. (zapostavljen ἄπο); naznanja pa vobče ločitev od kake stvari ali osebe, in sicer 1. kraj.: a) od, z, na; ἀφ' ἵππων μάχεσθαι na konjih se boriti, ἁψαμένη βρόχον ἀπὸ μελάθρου privezala je vrv na tramovje; στᾶσ' ἀπὸ ῥίου stoječ na skali; ἀπὸ ῥυτῆρος σπεύδω dirjam brez uzd = na skok; κεκρυμμένος ἀπ' ἄλλων pred drugimi skrit; ἀπὸ θυμοῦ sovražen, mrzek; ἀπὸ δόξης, ἐλπίδων proti pričakovanju; ἀπὸ σκοποῦ daleč od cilja; ἀπ' οἴκου daleč od doma; εἷς ἀπὸ πολλῶν eden od mnogih; ἀφ' ἵππων ἆλτο z voza; b) od … sem: ἀπὸ πύργου od stolpa sem; ἀπὸ τῶν ἵππων τοξεύω, ἡ ἀστραπὴ ἔρχεται ἀπὸ ἀνατολῶν; c) s, raz: καταβαίνω ἀπὸ τοῦ οὐρανοῦ; καθαιρέω δυναστὰς ἀπὸ θρόνων s prestola NT. 2. čas.: a) od: ἀπὸ τούτου od tedaj; ἀφ' οὗ odkar; τὸ ἀπὸ τοῦδε odslej; ἀπὸ παίδων od mladih nog; ἀπὸ παλαιοῦ od nekdaj; εὐθὺς ἀφ' ἑσπέρας ko se je zmračilo; b) po, izza: ἀπὸ δείπνου po obedu; ἀπὸ στρατείας po vojni; ἡμέρῃ δεκάτῃ, ἀφ' ἧς παρέλαβε τὸ τεῖχος (= ἀπὸ ταύτης, ᾗ = decimo die post captam arcem). 3. vzročno: od, po, iz, skoz, vsled, s za označenje a) rodu: οὐ γὰρ ἀπὸ δρυὸς ἔσσι … οὐδ' ἀπὸ πέτρης ne izhajaš od = nisi neznanega rodu; οἱ ἀπ' ἐκείνων potomci onih, εἷς ἀπὸ Σπάρτης iz Sparte; ὁ ἀπὸ βουλῆς senator; b) izvira: αἷμα ἀπὸ Τρώων trojanska kri; βάλανος ἡ ἀπὸ τοῦ φοίνικος želod od palme = datel; ἀπὸ θεοῦ (εἶναι) od boga; ὁ ἀπὸ τῶν πολεμίων φόβος strah pred sovražniki; οἱ ἀπὸ Πελοποννήσου = οἱ Πελοποννήσιοι; τὰ ἀπ' ἐμοῦ kar moram jaz storiti; τὰ ἀπὸ σεῦ tvoje mnenje; τὰ ἀπὸ τοῦ πλοίου ostanki ladje NT; οἱ ἀπὸ Πλάτωνος Platonovi pristaši (učenci); se pogosto rabi v NT v zvezi z adi. in glagoli: καθαρός (ἀθῷός) εἰμι ἀπὸ τοῦ αἵματος nedolžen sem pri krvi; ἀφιέναι ἀπὸ τῶν καρδίων iz srca odpustiti; ἰᾶσθαι ἀπό τινος ozdraveti od česa; σώζειν, ῥύειν ἀπὸ τοῦ πονηροῦ rešiti hudega; δικαιοῦσθαι ἀπό τινος opravičiti se od česa; φυλάττεσθαι, βλέπειν, φεύγειν, προσέχειν ἀπό τινος varovati se česa; διελέξατο αὐτοῖς ἀπὸ τῶν γραφῶν iz svetega pisma; ἐκρύβη ἀπὸ ὀφθαλμῶν skrito je pred očmi; c) sredstva: ἀπὸ βιοῖο πέφνεν z lokom ga je usmrtil; ἀπὸ χρημάτων z denarjem, ζῆν ἀπὸ θήρης živeti od divjačine; στέφανος ἀπὸ ταλάντων ἑξήκοντα venec vreden 60 talentov; d) načina in povoda: ὡς ἀπ' ὀμμάτων na videz; ἀπὸ σπουδῆς vneto, z vnemo, iskreno; ἀπὸ γλώσσης ustno; ἀπὸ τοῦ ἀδοκήτου nepričakovano; ἀπὸ τοῦ προφανοῦς očito; ἀπὸ τῆς χαρᾶς od veselja; ἀπὸ φόβου od strahu; ἀφ' ἑαυτοῦ sam od sebe NT; ἀπό τινος καλεῖσθαι nazvan biti po kom; κρίνειν ἀπὸ τῶν ἔργων soditi po delih; θαυμάζω ἀπό τινος radi česa; ἀπὸ σημείου na znamenje; ἀπὸ μιᾶς enoglasno.

ἀπο-κείρω [fut. ἀποκερῶ, ep. -κέρσω, tudi v tmezi] 1. odstrižem, ostrižem, obrijem; med. odstrižem sebi, ostrižem se. 2. od-, raz-, prerežem τένοντε, odsekam.

ἀπο-κρῑ́νω [fut. -κρῐνῶ, pass. pf. aor. ep. ἀποκρινθείς, med. fut. -κρινοῦμαι, NT ἀποκριθήσομαι, aor. ἀπεκρινάμην, pf. ἀποκέκρῐμαι] 1. act. ločim, od-, raz-, izločim, izbiram ἓν δυοῖν κακοῖν; zametujem; ločim s pregrajo πρύμνην. 2. pass. ločim se, ločen sem, τινός od česa, razhajam (razidem) se, razlikujem se, različen sem; ἐς νόσον πάντα prehajam v, εἰς ἓν ὄνομα obsežen sem v eni besedi. 3. med. odgovarjam; NT povzamem besedo, začnem govoriti.

ἀπ-όλλῡμι, ἀπ-ολλύω [fut. ἀπολῶ, aor. ἀπώλεσα, pf. ἀπολώλεκα, plpf. ἀπωλωλέκειν, ion. praes. 3 pl. ἀπολλῦσι, fut. ἀπολέω; NT ἀπολέσω, aor. ep. ἀπόλεσσα – med. fut. ἀπολοῦμαι, aor. ἀπωλόμην, pl. 2 act. ἀπόλωλα, plpf. ἀπωλώλειν; aor. ep. ἀπόλοντο, opt. ἀπολοίατο, iter. ἀπολέσκετο] 1. act. a) pogubljam, uničujem, ubijam, (raz)rušim, οἱ ἀπολλύντες morilci; b) izgubljam, pridem ob kaj, ὑπό τινος po kom. 2. med. a) propadam, poginjam, umiram, žalostim se; b) izgubljam se, izginjam ὕδωρ; ἀπόλωλα po meni je.

ἀπο-σῡ́ρω proč trgam, ἐπάλξεις odstranjujem, razdevam, (raz)rušim.

ἀπο-φθίνω, -φθίω ep. poet. [fut. φθίσω, φθείσω, aor. ἔφθ(ε)ισα, med. aor. ἀπεφθίμην, opt. ἀποφθῑ́μην, imp. ἀποφθίσθω, pt. ἀποφθίμενος, 3 pl. aor. pass. ep. ἀπέφθῐθεν] 1. act. trans. (raz)rušim, uničujem, pokončujem, pogubljam, (u)morim. 2. intr. in pass. (po)ginem, umiram, propadam.

ἀτῑμάζω (ἄ-τιμος) [impf. iter. ἀτιμάζεσκον] 1. ne spoštujem, preziram, zaničujem, oskrunjam, sramotim, ponižujem πόλιν; pt. ἀτιμάζοντες brez strahu. 2. (raz)žalim, smatram za nevrednega τινά τινος; z inf. ne smatram za vredno, nočem (kaj storiti).

ἀχθηδών, όνος, ἡ (ἄχθος) nadlega, nadloga, (raz)žalitev – δι' ἀχθηδόνα da bi ga razžalil ali razjezil.

βάκχειος (βακχεῖος) bakhski, Bakhu (Dionizu) posvečen, Bakhov, poln Bakha, navdušen, (raz)vnet, vzhičen. – ἡ βακχεία češčenje Bakha, Bakhov sprevod, bakhantsko vriskanje, razgrajanje, divjanje, navdušenost, vzhičenost.

γνῶσις, εως, ἡ (γνῶναι) 1. spozna(va)nje, mišljenje, znanje NT, izprevidnost, razsodnost, ἡ τοῦ οἰκείου γνῶσις ἀπιστεῖται ne more se spoznati, je li kdo prijatelj ali sovražnik. 2. (raz)sodba, (po)znanje.

γυμνόω (γυμνός) 1. act. razgalim, raz-, odkrivam, slačim, razorožim, oropam. 2. pass. razgalim se, od-, razkrijem se, slačim se, sem razgaljen; sem brez orožja ali nezavarovan; ξίφος γυμνωθέν gol, iz nožnice potegnjen meč.

δαΐζω (gl. δαίομαι) [fut. δαΐξω, aor. ἐδάιξα, pf. pass. pt. δεδαιγμένος, pt. aor. pass. δαϊχθείς] ep. poet. 1. (raz)režem, razsekam, (raz)delim, prebodem, razderem, raztrgam, ubijem, umorim; κόμην razmršim, razkuštram; mučim, ἦτορ δεδαϊγμένος smrtno ranjen. 2. δαϊζόμενος κατὰ θυμὸν διχθάδια neodločen, omahljiv, φρεσὶν ἔχων δεδαϊγμένον ἦτορ noseč v prsih od skrbi ranjeno srce; ἐδαΐζετο θυμός srce je razburjeno, vznemirjeno.