Franja

ἀλιμενότης, ητος, ἡ (λιμήν) pomanjkanje pristanišč.

ἀμιξία, ἡ (ἄμικτος) slab promet; ἀλλήλων pomanjkanje medsebojnega občevanja, odljudnost; χρημάτων slab denaren promet, pomanjkanje denarja.

ἀμουσία, ἡ pomanjkanje izobrazbe, neizobraženost.

ἀνυδρία, ἡ pomanjkanje vode, suša.

ἀπειρό-κακος 2 kdor ne pozna zla ali bolečine; τὸ ἀπειρόκακον pomanjkanje slabih izkušenj, dobrodušnost, dobro srce.

ἀπιστία, ἡ, ion. -ίη (ἄπιστος) 1. pomanjkanje vere; NT nevera, slaba vera; nezaupnost, sum(nja), dvom; ὑπὸ ἀπιστίης radi nezaupnosti = ker ni veroval, ἀπιστίαν ἔχω περί τινος dvomim. 2. nezanesljivost, nezvestoba, nestanovitnost πρός τινα. 3. neverjetnost ἐς ἀπ. ἀπῖκται to se ne more več verjeti; ἐς ἀπιστίαν καταπίπτω sem, postanem neverjeten.

ἀπορέω (ἄ-πορος) 1. act. a) sem brez izhoda, ne vem izhoda, sem v zadregi, v negotovosti, omahujem, ne vem, ne znam si pomagati; τινί, περί τινος, πρός, εἴς τι, z acc. (ozira) τὴν ἔλασιν, ταῦτα glede na to; pogosto s sledecim zavisnim vprašanjem: ἀπορῶ, ὅτι λέξω ne vem, kaj naj rečem; b) sem brez (sredstev) pripomočkov, sem v stiski, trpim pomanjkanje, nimam česa τινός. 2. med. pridem v zadrego, sem v zadregi zaradi česa ἀπό τινος, τάδε.

ἀπορία, ἡ (ἄ-πορος) kjer ni izhoda ali sredstev 1. zadrega, pomanjkanje (potov), negotovost, obupen položaj; τοῦ μὴ ἡσυχάζειν nemožnost mirovati. 2. pomanjkanje, stiska, sila, težava, siromaštvo. 3. neodločnost, dvom(ljivost); težkoča.

ἀρρυθμία, ἡ pomanjkanje umerjenosti (takta); nesomernost, nepravilnost, nerednost, neubranost.

ἀρρωστία, ἡ bolezen, slabost (osob. moralna); pomanjkanje trdne volje, malosrčnost, nesposobnost, τινός za kaj.

ἀσυμμετρία, ἡ pomanjkanje pravega razmerja, nerazmernost, nerazmerje.

ἀσχολία, ἡ pomanjkanje prostega časa, posel, opravek, ovira; ἀσχολίαν ἄγω (ἔχω) imam opravke, nimam časa, ἀσχολίαν παρέχω oviram, zadržujem koga τινί, z inf. in μή: oviran sem, kaj storiti.

ἀφιλία, ἡ (ἄ-φιλος) kjer ni prijateljev, pomanjkanje prijateljev, osamelost.

ἀχρηματία, ἡ pomanjkanje denarja, uboštvo, revščina.

δεύτερος 3 [Et. sor. z δεύομαι trpim pomanjkanje, zaostajam za, at. δέομαι, gl. δέω] 1. drugi (po številu, času in vrsti), naslednji, nadaljnji, poznejši, ἐμεῖο δεύτεροι za menoj, po moji smrti; δεύτερος αὐτός on in še eden, samodrug; δευτέρῳ ἔτει τούτων drugo leto potem; adv. (τὸ) δεύτερον = ἐκ δευτέρου NT drugikrat, drugič, zopet. 2. drugi (po vrednosti, dostojanstvu, činu), manjši, nižji, slabši; δεύτερος γίγνομαι dobim drugo darilo ali nagrado; οὐδενὸς δεύτερός εἰμι ne zaostanem za nobenim; τὰ δεύτερα = δευτερεῖα drugo darilo, druga nagrada; δεύτερα ἡγέομαι smatram za manj vredno, ni mi mar česa.

δεύω² (gl. δέω² ) [act. samo aor. ἐδεύησεν; sicer med. fut. δευήσομαι] ep. 1. sem oddaljen od, nimam česa τινός, pogrešam, potrebujem, treba mi je, trpim pomanjkanje, stradam, ἐδεύησεν δ' οἰήιον ἄκρον ἱκέσθαι malo je manjkalo, da ni (skoro bi bil) dosegel vrh krmila. 2. zaostajam za kom τινός.

ἐλάττωμα, ατος, τό (ἐλαττόω) poškodba, škoda, izguba, pomanjkanje.

ἐλ-λείπω 1. trans. notri zapuščam, ostavljam, opuščam, zanemarjam μηδὲν λέγων, τὸ μὴ οὐ πυθέσθαι; ἐμαυτῷ πολλά odrekam si. 2. intr. in pass. a) preostajam, zaostajam τινός, τινί, ἔν τινι, εὖ ποιῶν v povračevanju dobrot; b) manjkam, nedostajam, nimam česa, manjka mi; impers. ἐλλείπει μοί τινος manjka mi česa, ὧν ἐνέλειπε τῇ πόλει česar država ni imela; τὸ ἐλλεῖπον pomanjkanje, nedostatek, napaka, krivda.

ἔλλειψις, εως, ἡ zaostajanje, nedostatek, pomanjkanje.

ἐνδεής 2 (ἐν-δέω ²) 1. komur kaj manjka, potreben, reven τινός, ἐνδεὴς (γίγνομαι) εἰμί τινος manjka mi, nimam česa, οὐδὲν ἐνδεὲς ποιοῦμαι ničesar ne zamolčim. 2. a) pomanjkljiv, nepopoln συνθῆκαι, nezadosten, nedostaten πρός τι, πρήγματα ἐνδεέστερα nedostatna, pomanjkljiva moč; b) zaostajajoč, slabši, nižji, γένος po rodu, ἐνδεᾶ τῆς δυνάμεως πράττω storim manj nego morem, σοῦ γε ἐνδεέστερος φαίνομαι zaostajam za teboj, sem manj voljen (kaj storiti) nego ti. 3. subst. τὸ ἐνδεές pomanjkanje, (telesna) napaka ἐν τῷ σώματι, nepopolnost, dušna omejenost αὐτῶν, τἀνδεᾶ λέγω(oppos. κρείσσω) omenjam, naštevam napake. 4. adv. ἐνδεῶς, comp. ἐνδεεστέρως in -έστερον; nezadostno, ἔχω zaostajam, sem slab.