Franja

ξύλον, τό [Et. iz qsulo-m, nem. Säule (germ. sūli-z, idevr. qsūlis), sor. ξύω] 1. les, drva. 2. a) treska, poleno, les za kurjavo; b) drevo, hlod (τετράγωνα), kol, drog; c) palica, bet, kij NT; d) klada (mučilo za sužnje), križ NT; e) εἴρια ἀπὸ ξύλου bombaž.

σχίζα, ἡ ep. poet., ion. -ζη; poleno, treska.

φῑτρός, ὁ ep. [Et. sor. slov. bi-ti, schlagen] deblo, bruno, klada, rkelj, poleno.

φρῡκτός 3 1. adi. opražen, posušen. 2. subst. a) goreče poleno, živ ogorek; b) znamenje z ognjem.