Franja

ἄ-γονος 2 (γονή) 1. nerojen. 2. brez otrok, nerodoviten; τόκος nesrečen porod.

ἄ-καρπος 2 nerodoviten, brezkoristen, neploden.

ἄ-τοκος 2 nerodoviten, ki še ni porodila.

ἀ-τρύγετος 2 (τρύω) ep. nemiren, nepokojen, neugnan θάλασσα. – drugi: nerodoviten, pust.

ἄ-φορος 2 (φέρω) ki ne nosi, nerodoviten, neploden.

λῡπηρός 3, ep. ion. tudi λυπρός 3 (λυπέω) 1. act. a) žaleč, boleč, nadležen, težaven, neprijeten, mrzek, skeleč; b) siromašen, reven, nerodoviten, τὰ λυπηρά težave, težkoče, nadloge. 2. pass. žalosten, užaljen, pobit, nesrečen.

ὀλιγο-γόνος 2 (γίγνομαι) malo rodoviten, nerodoviten.

στέριφος 3 (στερεός) 1. trden, močen. 2. nerodoviten.

χέρσος 2 ep. ion. poet. [Et. kor. g'hers-, odreveneti, sršiti se; χέρσος = pust, neploden; lat. horreo (iz horseo), hir-sutus] 1. odrevenel, trd, suh, pust, prazen. 2. a) neobdelan, nerodoviten; b) neomožen, brez otrok, osamljen. 3. suhozemeljski, celinski; subst. ἡ χέρσος brežina, celina, suho, kopnina.

ψῑλός 3 (ψάω) 1. a) gol, gladek, razgaljen, nag νεκύς, δέρμα brez dlake, ἶβις τὴν κεφαλὴν ψιλός brez perja; πεδίον, ἄροσις prazen, pust, nerodoviten, brez drevja τῶν δενδρέων, τὸ ψιλόν kraj brez dreves; b) brez česa, prazen ἱππέων, τρόπις (brez desk). 2. a) neoborožen, nezavarovan, κεφαλή brez čelade; pren. slab, zapuščen, ὄμμα (o Antigoni, ki vodi Ojdipa) slab; b) lahko oborožen, σκευή lahko orožje; subst. οἱ ψιλοί lahko oboroženi vojaki, pračarji (opp. ὁπλίτης). 3. zgolj, sam, preprost, μάχαιρα sam meč (brez nožnice), ποίησις epska poezija (opp. lirska poezija), λόγοι same besede. – adv. ψιλῶς le, samo λέγω, οὐ ψιλῶς = οὐ μόνον.

ὠλεσί-καρπος 2 (ὄλλυμι, καρπός) ep. ki otrese sad, predno je dozorel; nerodoviten.