Franja

ἁ-πλόος 3, skrč. ἁπλοῦς, ῆ, οῦν [comp. ἁπλούστερος, sup. -στατος] enojen, enostaven; preprost, naraven, prostodušen, odkritosrčen, odkrit, pošten, resničen; o potu: raven, kratek; NT prost, nepokvarjen, zdrav ὄμμα; τὸ ἁπλοῦν preproščina, odkritosrčnost, poštenost. – adv. ἁπλῶς enostavno, preprosto, sploh, vsekako, vobče, na kratko, odkrito.

αὐτο-δαής 2 (δαῆναι) poet. česar se je kdo sam naučil, neumeten, naraven.

αὐτό-ματος 2 [Et. αὐτός + mn̥tos, lat. mens, mentis] 1. ki (se) sam premika ali deluje τρίποδες, iz lastnega nagiba, prostovoljno. 2. kar se samo od sebe vrši, nastane, sam od sebe, slučajen, naraven ἅλες, θάνατος; o rastlinah ki same od sebe rastejo, samorastel; ἐκ, ἀπὸ τοῦ αὐτομάτου slučajno, sam od sebe.

αὐτο-φυής 2 (φύω) 1. samorastel, samoroden, τὸ αὐτοφυές lastna narava, pristna lastnost, samorodnost. 2. naraven, prirojen, prvoten, neumeten.

ἔμφυτος 2 vsajen, prirojen, naraven, πατρὸς αἷμα od očeta podedovana, μαντική od bogov podeljen dar prorokovanja.

ἰθᾱ-γενής 2, ion. ἰθαι-γενής (ἰθύς, γένος) 1. pravi, pristen, enakomeren, zakonski. 2. naravnim potom (sam od sebe) nastal στόματα; naraven, prvoten, domač.

πιθανός 3 [πείθω] 1. act. a) o osebah: kdor lahko pregovori ali prepriča, zgovoren, prepričevalen, zanimiv, priljubljen, prikupljiv; komur se sme verjeti ali zaupati, vpliven, veljaven, λέγειν spreten v govoru; b) o stvareh: verjeten, sličen, naraven. 2. pass. kdor se da lahko pregovoriti, lahkoveren, poslušen, pokoren. – adv. -ῶς prepričevalno, zvesto.

προσφυής 2 (προσ-φύω) 1. prirastel, pritrjen, pričvrščen. 2. rojen za kaj τινί, prirojen, naraven, primeren, spreten. – adv. προσφυῶς primerno λέγω.

σύμφυτος 2 1. skupaj zrastel. 2. prirojen, podedovan, lasten, naraven, enak, soroden, ξύμφυτον ἐμποιῶ τί τινι storim, da postane kaj komu druga narava.

φυσικός 3 (φύσις) ki se tiče narave, naraven, naravi primeren NT, prirojen, λόγος prirodoslovno znanje. – adv. φυσικῶς naravno NT.

φύσις, εως, ἡ (φύω) 1. narava = a) naravna (prirojena) lastnost, kakovost, naravno svojstvo, bistvo stvari ali osebe, φαρμάκου lastnost, πέτρου φύσις = πέτρος, Λαίου postava, stas, τόπου lega; Tuk. 2, 45 spol; b) prirojena dušna zmožnost, nadarjenost, značaj, ἰσχὺς φύσεως zavednost duha, φύσιν, κατὰ φύσιν od narave, po naravi, naravi primerno, φύσει po naravi, sam po sebi, po rojstvu; c) naravni (prirojeni) red, ἡ τῶν πάντων φύσις svet, ταύτην βιοτῆς φύσιν ἔχω na ta način živim, κατὰ φύσιν πεφυκώς takšen, kakršen mora biti, naraven, ἡ παρὰ φύσιν ἄνοια protinaravna nespamet (ki presega vse meje), φύσει πέφυκα φωνεῖν po naravi sem tak, da; φύσιν ἔχει τι naravi primerno je kaj, φύσιν οὐκ ἔχει proti naravi je, φύσιν ἔχον kar je naravno, mogoče, κῶς φύσιν ἔχει kako je mogoče. 2. narava kot tvorna sila; rod, rojstvo, pokolenje, izvor, ἣ φύσει μὲν ἦν βασίλεια po rojstvu, φύσει νεώτερος mlajši, πρὸς αἵματος φύσιν rojak po krvi, sorodnik. 3. kar je rojeno, stvar, stvarstvo, vesoljstvo, bitje, zarod, πόντου εἰναλία φύσις (ribe).