Franja

ἀθλιότης, ητος, ἡ nadloga, nesreča, beda.

ἄλγος, ους, τό [Et. iz podstave aleg-, gršk. ἀλέγω, ἀλεγίζω brigam se za kaj, sor. lat. neg-lego, di-ligo, religens bogaboječ, religio vestnost] bol(ečina), bolest, tuga, nadloga, žalost, bridkost.

ᾰ̓νῑ́α, ἡ, ion. ἀνίη [Et. lat. onus (iz enos) breme] muka, nadloga, beda, žalost, bol(ečina), nejevolja.

ἀχθηδών, όνος, ἡ (ἄχθος) nadlega, nadloga, (raz)žalitev – δι' ἀχθηδόνα da bi ga razžalil ali razjezil.

ἄχθος, ους, τό 1. teža, tovor, breme, naklad. 2. nadlega, ἀρούρης(o ničvrednih ljudeh), zamera, tuga, nadloga, bol(ečina), težava.

θλῖψις, εως, ἡ stiska, nadloga, bridkost, žalost NT.

κάκη, ἡ κακία, ἡ (κακός) 1. malopridnost, malovrednost, izprijenost, zlobnost, hudobija, malosrčnost, strahopetnost. 2. slab glas, sramota (Tuk. 3, 58). 3. NT zlo, nadloga, težava.

κακότης, ητος, ἡ (κακός) 1. malopridnost, hudobija, zlobnost; nesposobnost, lahkomiselnost, strahopetnost. 2. zlo, nesreča, stiska, beda, nadloga, vojska.

κάκωσις, εως, ἡ (κακόω) 1. mučenje, trpinčenje, grdo ravnanje, poškodba, odiranje ἐπαρχίας, ponižanje. 2. trpljenje, stiska, nadloga, beda.

κάματος, ὁ (κάμνω) ep. poet. 1. a) (naporno) delo, trud, napor; b) nadloga, stiska, težava; c) utrujenost, opešanje. 2. kar smo si s trudom pridobili, ἡμέτερον κάματον ἔδουσι žulje naših rok.

κῆδος, ους, τό [Et. kor. k'ād, nem. Haß (got. hatis), hetzen (iz hattjan)] 1. a) skrb, žalost, tuga, tugovanje; b) stiska, nadloga, beda; c) pogreb. 2. svaštvo, sorodstvo, ženitev, sorodniki, τὸ κῆδος συνάπτομαι τῆς θυγατρός omožim svojo hčer.

μάστιξ, ῑγος, ἡ, ep. μάστις, ιος [dat. μάστῑ, acc. μάστιν] 1. šiba, bič, korobač, ὑπὸ μαστίγων pod udarci bičev. 2. kazen, šiba, bolezen, nadloga NT.

ὀιζῡ́ς, ύος, ἡ [dat. ὀιζυῖ] ep. beda, žalost, bridkost, bolečina, nadloga.

ὄχλος, ὁ 1. nadlegovanje, nadloga, težava, stiska, δι' ὄχλου εἰμί, γίγνομαι, ὄχλον παρέχω τινί sem komu nadležen, prizadevam komu sitnosti. 2. a) množica, ljud(stvo), truma, druhal, pratež; b) neurejene bojne vrste; τῶν στρατιωτῶν prostaki. 3. narodna skupščina.

πένθος, ους, τό [Et. iz qwénthos, sor. πάσχω] 1. a) žalost, toga, žalovanje, τινός po kom; b) bol(est), nadloga, ἐν πένθει εἰμί = πένθος προτίθεμαι, ποιοῦμαι žalujem. 2. a) žalosten dogodek, nesreča; b) predmet žalovanja μέγα πένθος φίλοις.

πῆμα, ατος, τό [Et. kor. pēi, sovražiti, škoditi, nem. Feind] 1. trpljenje, prenašanje κακοῖο, δύης. 2. bol, bridkost, nadloga, nezgoda, nesreča, škoda, poguba; konkr. človek ali stvar, ki povzroča nesrečo.

πόνος, ὁ (πένομαι) 1. a) trud, delo, (bojni) napor; b) težava, nadloga, stiska, trpljenje, nesreča, bolezen, πόνον πονέω borim se. 2. kar se z delom pridobiva, sad, plačilo napora, τοὺς ἡμετέρους πόνους ἔχει uživa sadove našega dela = ima dobiček od našega napora.

ταλαιπώρησις, εως, ἡ ταλαιπωρία, ἡ, ion. -ίη trud, napor, nesreča, težava, nadloga, stiska, beda, muka.