-
ἄ-γλωσσος 2 poet. brez jezika, nem, barbarski.
-
ἄελλα, ἡ ep. poet. [Et. iz ἄϜελλα, sor. z ἄημι, vejem; ἀήτης, veter, ἀήρ, zrak; lat. ventus, veter; slov. vejem, veter, veder; nem. wehen, Wind, Wetter] veter, piš, vihar; vrtinec, burja.
-
ἀκίς, ίδος, ἡ [Et. iz kor. ak' in aq; ἄκ-ρος bodeč, oster, koničast; ἄκρις, ἀκμή, ἀκή, ἀκωκή konica, vrh; ἄκων, οντος kopje; ἄκ-ανθα (= bodica) osat; lat. acer, acies, acuo; acus šivanka; slov. os-ter, os-at, os-la (iz slov. kor. ok'), nem. Eck(e) (stvn. ekka) Äh-re, klas, stvn. ahir] ost, konica, puščica.
-
ἄ-λᾰλος 2 (λαλέω) ne govoreč, nem NT.
-
ἀ-λίγκιος 2 [Et. ἀ. copul + li(n)q; liq slov. lice, lik, (s)ličen, različen; nem. gleich iz germ. ga-lika, srvn. gelîch; Leiche (got. leik)] ep. poet. podoben, sličen, enak.
-
ἄ-λογος 2 1. nem NT. 2. a) nespameten, neumen; b) neosnovan. 3. nenaden, nepričakovan. – adv. ἀλόγως tiho, molče, nerazumno.
-
ἀν-αύδητος 2, dor. ἀν-αύδατος in ep. in poet. ἄν-αυδος 1. brez glasu, nem, molčeč, skriven, tajen. 2. neizrečen, grozen, strašen.
-
ἄξων, ονος, ὁ [Et. lat. axis, nem. Achse, slov. os; od izraza ago vrteti] 1. os. 2. pl. lesene deščice, na katerih so bile vrezane Solonove postave in ki so se mogle vrteti okrog osi.
-
ἀπό-φθεγκτος 2 (φθέγγομαι) poet. nem, mutast.
-
ἄ-φθεγκτος 2 (φθέγγομαι) poet. brezglasen, tih, nem.
-
ἄ-φθογγος 2 ion. poet. brezglasen, nem.
-
ἀ-φώνητος 2 poet. ἄ-φωνος 2 (φωνέω) brez glasu, nem. – adv. -ώνως molče.
-
ἐλλός 3 poet. nem.
-
ἐνεός nem, gluhonem.
-
ἐννεός 3 nem, osupel, strmeč NT.
-
εὔ-φημος 2, dor. εὔ-φαμος (φημί) 1. ki govori srečonosne besede, ki pobožno molči, nem, εὔφημα φώνει govori pametno (= εὐφήμει); εὔφαμον στόμα φροντίδος pobožnega srca vzdih, ὑπ' εὐφήμου βοῆς nemotena od zle besede, s pobožnim molkom. 2. srečen, svet, ugoden. 3. NT blagoglasen, sloveč.
-
θόλος, ὁ [Et. slov. dol, nem. Tal (got. dal)] 1. obokano, okroglo poslopje na dvorišču, kjer se je shranjevalo orožje in orodje. 2. v Atenah okrogla stavba (rotunda), kjer so prebivali in jedli pritani.
-
ἰάλλω [Et. iz ἰ-αλ-jω, nem. eilen (stvn. illan) – Obl. aor. ἴηλα] ep. (od)pošiljam, mečem, ustrelim, χεῖρας ἐπί τι iztegujem roke, segam po, ἐπί τινι zgrabim z roko koga, δεσμὸν περί τινι nadevam okove okoli česa; ἀτιμίῃσίν τινα zasramujem, sramotim, žalim koga (gl. ἐπιάλλω).
-
κῆπος, ὁ [Et. idevr. qāpos, nem. Hufe (stvn. huoba)] vrt.
-
κόκκυξ, υγος, ὁ [Et. lat. cucūlus, kukavica, slov. kukavica, nem. Kuckuck] kukavica; pren. prismoda, tepec.