Franja

ἀρά, ἡ, ion. ἀρή, ep. ἀρειή 1. a) molitev, ἀρὴν ποιεῖσθαι moliti, prošnja, želja; b) kletev, prokletstvo. 2. osveta, poguba ἀμύνω; božja kazen θεῶν. 3. poet. boginja kletve in osvete, spremljevalka Erinij.

βοή, ἡ [Et. iz g^wowā, slov. govor, govoriti] 1. a) glasno klicanje, krik, klicanje na pomoč; bojni klic, bojni hrup ali metež; βοὴν ἀγαθός veleglasen, hraber v boju; ὅσον ἀπὸ βοῆς ἕνεκεν samo (z ozirom na bojni klic) navidez; b) klicanje, prošnja, molitev. 2. glas, šumenje, bučanje (morja), petje (ptic), glas (piščalke), βοὴν ἔχειν = βοᾶν.

δέησις, εως, ἡ (δέω⁴) prošnja, molitev.

ἔντευξις, εως, ἡ (ἐν-τυγχάνω) 1. srečanje, sestanek, obisk. 2. pogovor, prošnja, molitev NT.

ἐπ-αοιδή, ἡ ep. ion. poet., skrč. ἐπῳδή 1. čarodejna pesem, zagovor, zagovarjanje, čar, prijazen opomin, svarilo φίλων. 2. žrtvena pesem in molitev perzijskih magov.

εὖγμα, ατος, τό (εὔχομαι) 1. ep. bahanje. 2. poet. molitev, prošnja, zaobljuba.

εὐφημία, ἡ (εὔ-φημος) 1. besede dobrega pomena, pobožna molitev, pobožno molčanje. 2. NT dober glas, dobro ime.

εὐχή, ἡ (εὔχομαι) prošnja, molitev, želja, obljuba; λυτηρίους εὐχὰς ἀνέχω δειμάτων pošiljam molitve (k bogu), da me reši strahu.

εὐχωλή, ἡ (εὔχομαι) ep. in ion. 1. molitev, obljuba, želja. 2. a) ponašanje, bahanje, vriskanje, krik, vpitje v strahu; b) predmet ponašanja, εὐχωλὴν λιπεῖν da bi se z njo ponašali.

ἱκετηρία, ἡ (sc. ἐλαία ali κλάδος) ion. -ίη 1. a) oljčna ali lovorova vejica onih, ki prosijo pomoči; τίθημι παρά τινι prosim koga pomoči; b) NT ponižna prošnja, molitev. 2. zaščitnik ponižno prosečih; Ζεύς pridevek Zevsa, kot zaščitnika prosečih varstva.

λιτή, ἡ (λίσσομαι) samo pl. ep. poet. ion. prošnja, molitev, moledovanje, λιτὰς προστροπαίους ἔχω τινί obračam se z gorečo prošnjo do koga; pers. αἱ Λιταί Zevsove hčerke.

προσευχή, ἡ molitev, prošnja; kraj molitve, molilnica NT.

προστροπή, ἡ (προσ-τρέπω) obračanje na koga, ponižna prošnja, molitev; θεᾶς προστροπὴν ἔχω obračam se s prošnjo (molitvijo) do boginje, sem svečenica boginje.