Franja

μάλα adv. [Et. kor. mel, velik, mnog; lat. melior, mul-tus; slov. moleti, gršk. μαλερός močen] I. pos. 1. kaj, zelo, silno, prav, jako; μάλα πάντα prav vse, μάλα πάντες prav (popolnoma) vsi, πολλοὶ μάλα zelo mnogi, πάγχυ μάλα popolnoma, povsem, καὶ πάνυ μάλα(sc. ἐπιμένει) in še zelo dolgo, οὐ μάλα ne posebno, ne zelo, nikakor ne, μάλα ἀεί neprenehoma, neprestano, καὶ μάλα in sicer zelo, celo jako, prav zelo, povrhu še, μάλα αὐτίκα takoj, precej, ta trenotek; pri komp.: mnogo, daleko μάλα πρότερος; pri subst. μάλα συμφορά velika nesreča, μάλα στρατηγός dober poveljnik, μάλα καιρός ugodna prilika, μάλα κνέφας popolna tema; pri glagolih: rad, hlastno, požrešno ἐσθίω, φεῦγε μάλα le (vsekakor) beži, εἰπὲ μάλα le (kar) povej. 2. v odgovorih: seveda, zares, vsekakor, μάλα τοι da, seveda, ἦ μάλα da zares. II. comp. μᾶλλον 1. več, bolj, prej, silneje, bolje, rajši, μᾶλλόν τι nekoliko bolj, še rajši, tem bolj, μᾶλλόν τι ἔσπευσαν še bolj so pohiteli, καὶ μᾶλλον še bolj(e), tem bolje, še več; παντὸς μᾶλλον pred vsem, vsekakor, na vsak način, po vsaki ceni, ἐπὶ μᾶλλον bolj in bolj, vedno bolj. 2. a) marveč, μᾶλλον δέ ali marveč, ali pravzaprav; b) pri comp. še, daleko, mnogo, μᾶλλον ἆσσον vedno bliže in bliže; c) = ἄγαν: preveč, precej θερμαίνεσθαι. 3. οὐ μᾶλλον … ἢ (οὐ) ravno tako … kakor, οὐδὲν μᾶλλον nič manj, prav tako, malo, istotako kakor, pri vsem tem, vendar, vkljub temu ne. III. sup. μάλιστα najbolj, največ, zlasti, posebno, najprej; a) v odgovorih: kajpada, seveda, gotovo; b) v vprašanjih: τί μάλιστα kaj, kako, zakaj (vendar) neki? ὅτι δὴ τί μάλιστα zakaj (pač) neki?; c) pri števnikih: približno, do ἥμισυ μάλιστα, μάλιστα κῇ k večjemu, nekako, blizu, okoli; d) ὡς εἶχον μάλιστα kolikor so največ mogli, ποὺ μάλιστα nekako najbolj, τὰ μάλιστα v največji meri, prav mnogo, premnogo, ἐν τοῖς μάλιστα najbolj, prav posebno, ὡς μάλιστα, ὡς οἷόν τε μάλιστα (čim) kar najbolje; δόκιμος ὅμοια τῷ μάλιστα sloveč kakor malokdo.

μαλακός 3 [Et. idevr. m°le-qó-s, iz kor. mel, mleti, treti] 1. mehek, gladek, voljen λέκτρον, τάπης, χιτών, ἐσθής, nežen χρώς, παρειαί, zrahljan, rahel, dobro preoran νειός, bujen, travnat λειμών, miren, lahek ὕπνος, θάνατος, laskav, sladek, priliznjen ἔπος, blag, mil, krotek ἄνθρωπος. 2. a) popustljiv, prizanesljiv, περί τινος v čem, οὐδὲν μαλακὸν ἐνδίδωμι nič ne popuščam, ζημία mila, majhna kazen; b) (po)mehkužen πρός τι, slab, počasen, len ἐν ξυναγωγῇ; bojazljiv, strahopeten, μαλακώτερος precej mehkužen, τὰ μαλακά razkošnost, zabava, mehkužno življenje. – adv. μαλακῶς mehko, nežno φιλέω, sladko εὕδω, krotko, pohlevno, udobno, ugodno, mlačno, nemarno ξυμμαχέω.

μέλᾱς, αινα, αν, gen. μέλανος, αίνης, ανος, ep. tudi μείλας [Et. kor. mel, pomazati; lat. mulleus (iz mulnejos), rdečkast, nem. malen (got. mēljan, pisati). – comp. μελάντερος, sup. μελάντατος] 1. črn, temen, temnobarven νύξ, κῦμα, temno pobarvan ναῦς. 2. čemeren, mračen, žalosten θάνατος, grozen, strašen, silen ὀδύναι; subst. τὸ μέλαν črnilo, τὸ μέλαν δρυός črna hrastova skorja.

μέλι, ιτος, τό [Et. lat. mel, mellis (iz melit-), gršk. μέλιασα iz μελιτjα] strd, med.