Franja

δημαγωγέω (δημ-αγωγός) vodim narod, sem ljudski govornik ali voditelj, predobivam narod na svojo stran, zapeljujem ga.

δημαρχία, ἡ služba demarha, ljudski tribunat.

δήμ-αρχος, ὁ (ἄρχω) občinski načelnik v Atenah in v Egiptu, ljudski tribun v Rimu.

δημηγορέω (δημ-ηγόρος) sem ljudski govornik, govorim (javno) narodu, πρὸς χάριν govorim komu po volji; govorim dolge govore; subst. ὁ javni govornik.

δημ-ηγόρος, ὁ (ἀγορεύω) narodni (ljudski, državni) govornik, (kdor se trudi, se brez ozira na resnico s svojim govorom prikupiti narodu).

δήμιος 2 in 3 (δῆμος) 1. ljudski, naroden, javen, občinski; δήμια πίνω pijem na javne (občinske) stroške, αἰσυμνῆται od naroda izbrani reditelji. 2. ὁ δήμιος (δοῦλος) rabelj.

δημόσιος 3 (δῆμος) 1. javen, državen, naroden, ljudski. 2. ὁ δημόσιος državni suženj, klicar, pisar, rabelj. 3. τὸ δημόσιον, τὰ δημόσια a) občinstvo, država, τὰ δημόσια πράττω opravljam državne posle; πρὸς τὸ δημόσιον πρόσειμι prevzemam državne posle; b) državno imetje, državna blagajna; c) državna ječa; γράμματα državni arhiv. 4. δημοσίᾳ, ion. -ίῃ javno, državno, v imenu države, na državne stroške, po narodnem sklepu.

εἰς, ion. in staroat. ἐς [Et. iz ἐν-ς] I. kot adverb noter; ἐς δ' ἄγε pelji noter,. II. predlog z acc: noter, v izraža smer v notranjost kake stvari (opp. ἐκ) rabi se pa 1. krajevno (na vprašanje kam): v, na, k, proti, do; εἰς τὴν ἀγορήν na ljudski shod, εἰς Ἀγαμέμνονα k Agamemnonu, κατέφυγον εἰς αὐτούς k njim; zlasti se rabi a) pri imenih narodov, kjer stoji narod za deželo: εἰς τοὺς Καρδούχους ἐμβάλλω (v deželo Karduhov), εἰς Πέρσας = εἰς Περσίδα, ἡ εἰς Βοιωτοὺς ὁδός (v Bojotijo); pren. κατέστη εἰς τὴν βασιλείαν nastopil je vlado; b) eliptično z gen.: εἰς Ἀίδαο(sc. οἶκον) v Had, ἀνδρὸς ἐς ἀφνειοῦ v hišo premožnega moža, ἐς πατρὸς ἀπονέεσθαι, ἐς διδασκάλου φοιτῶ v šolo hodim, φέρων ἐς σεωυτοῦ v tvojo hišo, εἰς ἐμαυτοῦ k meni, εἰς Ἀθηναίης v Atenino svetišče; pri Hom. Od. 4. 581 stoji celo ἄψ δ' εἰς Αἰγύπτοιο … στῆσα νέας (dostavi ὕδωρ ali ῥοάς); c) pri glagolih: govoriti, javiti, oglasiti, pojaviti se pomenja εἰς τινα pred kom, vpričo koga: ἀποδῦναι εἰς τὸ φανερὸν vpričo vseh, αἱ ἐς φανερὸν λεγόμεναι αἰτίαι javno povedani razlogi, λέγω εἰς φῶς jasno povem, ἐς πάντας κηρύσσω, ἐς τὸν δῆμον εἶπον; οὐκ ἄγνωστος εἰς τοὺς ἀνθρώπους (med ljudmi, na svetu); d) pri glagolih smeri in premikanja: παρῆσαν εἰς Σάρδεις; tako zlasti brahilog. pri glagolih, ki izražajo le začetek dejanja: τὴν πόλιν ἐξέλιπον εἰς χωρίον ὀχυρόν zapustili so mesto in odšli, εἰς ἀνάγκην κείμεθα prisiljeni smo. 2. časovno: do, v, proti, za: εἰς καιρόν (καλόν) ob pravem času, εἰς τόδε do tega časa, do zdaj, ἐς τί kako dolgo, εἰς ἐμέ do mojega časa, εἰς ἐνιαυτόν na eno leto, v teku leta, ἐς πότε do kedaj, ἐς νύκτα ponoči, ἡ εἰς αὔριον ἡμέρα jutrajšnji dan, οὐκ εἰς μακράν ne za dolgo, kmalu, ἐς τρίτην ἡμέραν tretji dan, οὔτε ἐς τὸ παρεὸν οὔτε ἐς χρόνον niti zdaj, niti v bodoče; εἰς ἀεί za vedno. 3. pren. a) proti (sovražno in prijazno) στρατεύω εἰς τὴν Ἀττικήν, οἱ εἰς Μυτιλήνην πολέμιοι; b) izraža namen: za, k, παιδεύω εἰς ἀρετήν, χρήματα εἰς τὴν στρατιάν, δαπανῶ εἴς τι, ἐπιτήδειος εἴς τι; ἐς τί čemu; εἰς κέρδος τι δρῶ, εἰς τὸ (μή) z inf. = ἵνα (μή); c) glede na, z ozirom na: ἀγαθὸς εἰς πόλεμον; εἰς ἅπαντα, ἐς τὸ πᾶν v vsakem oziru, πόλις μεγίστη εἰς σοφίαν; εἰς ἐμέ kar se mene tiče, glede mene. 4. pomenja mero, vrsto, način itd. εἰς δύναμιν po svojih močeh, ἐς πλῆθος mnogo, ἐς τρίς trikrat, ἐς τὰ μέγιστα prav močno, najbolj; ἐς τὸ ἀκριβὲς εἰπεῖν natančno, εἰς κάλλος primerno, spodobno, εἰς ἀφθονίαν παρέχω = ἀφθόνως. – pri števnikih: okrog, do; distributivno: po: εἰς δύο po dva, εἰς ὀκτώ osem mož drug za drugim, po osem mož.

ἐκκλησία, ἡ (ἐκ-καλέω) 1. a) ljudski zbor, skupščina, vojni zbor; ἀναστῆσαι odpustiti; ἐγένετο se je izvršila; b) judovska občina, cerkev NT. 2. zborišče, zbornica.

ἐκκλησιάζω [augm. ἐξεκ., ἤκκλ.] 1. sklicujem ljudski ali vojni zbor, zborujem. 2. prihajam na zbor, posvetujem se, govorim v zboru περί τινος, τί.

ὀχλικός 3 (ὄχλος) 1. vsakdanji, preprost, neotesan, neolikan. 2. ljudski, ljudstvu priljubljen, popularen.

ὀχλώδης 2 (εἶδος) 1. vznemirjajoč. 2. ljudski, naroden, preprost, ljudstvu priljubljen. 3. nakopičen, ogromen τῆς παρασκευῆς.

πλῆθος, ους, τό ep. πληθύς, ύος, ἡ (πίμπλημι) [dat. ep. πληθυῖ] 1. veliko število, množica, čete; ljudska množica, ljudstvo, prebivalstvo; velika množica, preprosti narod, ljudski zbor; večina, premoč; ljudska vlada, demokratija; vojska; πλήθει ὄψεως δεινοί pogled na veliko množico je strašen; στρατοῦ πλῆθος mnogoštevilna vojska, τῷ πλήθει po številu, ἐς πλῆθος številno, obilno; ὡς ἐπὶ τὸ πλῆθος navadno, večinoma. 2. obseg, dolgost, širokost, velikost, raztezanje.

Πνύξ, ἡ [gen. Πυκνός, dat. Πυκνί, acc. Πύκνα] grič v Atenah, kjer se je navadno vršil ljudski zbor.

ῥήτωρ, ορος, ὁ (εἴρω¹) 1. govornik; pos. ljudski govornik, državnik. 2. učitelj govorništva.