Franja

αἴγειρος, ἡ [Et.: sor. z gršk. αἰγίλωψ, neke vrste hrast; lat. aesculus hrast; (iz aeg-sculus), nem. Eiche (iz aik-)] jagned, topol.

γέ [Et. iz g'e, hrvaško zi: njoj-zi, nem. ch = mi-ch (got. mik = ἐμέ-γε); sor. lat. neg: neg-otium] dor. γά enklitična členica, poudarja predstoječo besedo in se mnogokrat ne prevaja 1. omejuje: vsaj, vendar, sicer. 2. poudarja: celo, prav, ravno. 3. zagotavlja: zares, seveda, kajpada, gotovo; posebno stoji pri odločnem pritrjevanju, lat. quidem, certe: πάνυ γε, σφόδρα γε, ἔγω γε equidem, jaz vsaj; ὅς γε ki namreč, ker pač (lat. quippe qui); ἐάν γε, εἴ γε ako sploh, καί γε in sicer.

δυνατός 3 (adi. verb. od δύναμαι) 1. act. zmožen a) močan, krepak, čvrst, jak, τινί na (v) čem, δυνατὸς γίγνομαι, εἰμί morem; b) sposoben, spreten, pripraven, vešč, izveden z inf.; c) mogočen, vpliven, ugleden, plemenit; οἱ δυνατοί boljarji, plemenitniki, lat. optimates; χρήμασιν δυνατός premožen. 2. pass. mogoč, močen, δυνατόν ἐστι z inf. ali aee. c. inf., εἰς, κατὰ τὸ δυνατόν, ἐκ τῶν δυνατῶν, ἀπὸ τοῦ δυνατοῦ po možnosti, po močeh; ὡς (ᾗ, ὅσον) δυνατόν s sup. kolikor je mogoče, kar; ὁδὸς δυνατὴ πορεύεσθαι hoden, zložen. – τὸ δυνατόν možnost, moč, τὰ δυνατά kar je mogoče, kar se da izvršiti. – adv. δυνατῶς zelo, močno, δυνατῶς ἔχει možno, mogoče je, sme se.

ἱλᾰρός 3 [Et. odtod lat. hilarus, gl. ἵλημι] boder, vesel.

ἱστός, ὁ [Et. od ἵστημι; prim. gršk. στήμων, lat. stāmen] 1. jambor, jadrnik. 2. statve, tkalo, ἱστὸν ἐποίχομαι tkem. 3. osnova, (o)snutek, tkanje, tkanina.

λάσιος 3 [Et. iz ϝλάτ-ιο-ς, idevr. wl̥t-io-s, slov. (v)lat, (v)latje (iz vol-t-)] 1. a) z gosto dlako, kosmat, dlakast, kocinast, volnat ὄις; b) pren. možat, korenjaški στήθεα, κήρ. 2. gosto zarastel χωρίον, ἄγκη; subst. τὰ λάσια gozdnati kraji, grmovje.

λείχω [Et. kor. leig'h, lat. lingo, ere, slov. lizati, nem. lecken (stvn. lecchōn iz lig'h-nā-mi)] ližem.

τέ enkl. členica [Et. iz gwe, lat. -que, ne-que] 1. veznik: in; veže navadno stavke, pa tudi posamezne pojme; τέ … τέ in τέ … καί i … i, deloma … deloma, ne le … ampak tudi, kakor … tako ὃς Χρύσην ἀμφιβέβηκας Κίλλαν τε ζαθέην Τενέδοιό τε ἶφι ἀνάσσεις, πατὴρ ἀνδρῶν τε θεῶν τε, δύσετο τ' ἠέλιος σκιόωντό τε πᾶσαι ἀγυιαί, αὐτός τε ἔδησα καὶ παρὼν ἐκλύσομαι; οὔτε (μήτε) … τέ sicer ne … pač pa (lat. neque … et). 2. v epskem jeziku pristopa τε (indefinitum) k relativom, relativnim členicam in veznikom, da tesneje veže stavke: ὅς τε, γάρ τε, δέ τε, ἐπεί τε itd.; navadno se v tej zvezi ne prevaja.