Franja

θῆ-λυς, εια, υ, ion. θήλεα (gl. θάομαι² ) 1. krepilen, hladilen, moker ἐέρση. 2. ženski, φόνος umor žensk; ἀϋτή ženski glas; ženskega spola, slaboten, mehkužen, nežen, slab; ἡ θήλεια ἵππος kobila; subst. ἡ θήλεια ženska, samka, samica; τὸ θῆλυ ženski spol, ženska NT; comp. θηλύτεραι (θεαί) nežnejše, slabotnejše (boginje).

ἵππος, ὁ, ἡ [Et. idevr. ek'wo-s, lat. equus] 1. konj, kobila (θήλεια), žrebec (ἄρσην). 2. naprežen voz, bojni voz, borilec z vozom. 3. ἡ ἵππος konjica, konjeništvo, οἱ ἵπποι jezdeci.