Franja

ἀγκών, ῶνος, ὁ [Et. iz kor. anq- "upogniti, kriviti"; lat. Ancus, krivorok, lastno ime; uncus, aduncus, kriv, skrivljen; ancrae dolina, dol; strslov. ąkotъ, = kljuka, kavelj, prim. še lat. angulus = kot, anulus – prstan; slov. ogel, vogel; nem. Angel = želo, Türangel = stožer, Fischangel = trnek] 1. roka, laket, komolec. 2. umol, štrlina, ogel (τείχεος), zavoj, zavinek, (ποταμοῦ). 3. klanec, globel.

βῆσσα, ἡ ep. poet., dor. βᾶσσα klanec, globel, prepad, dolina, tokava.

γουνός, ὁ (γόνυ) 1. ep. ovinek, klanec, breg, hrib, hribovito polje; γουνὸς ἀλωῆς vinograd. 2. ion. rt, višina.

εἰσβολή, ἡ (εἰσ-βάλλω) 1. vpad, napad, naval. 2. ion. dohod, klanec, prelaz, vhod, soteska, vdirališče, izliv, ustje.

ἐμβολή, ἡ (ἐμ-βάλλω) 1. met, lučaj, strel, ladijski rilec, glava zidodera (ovna). 2. a) vpad, naval, napad; b) vhod, klanec, prelaz; ustje, izliv (reke).

κοῖλος 3 [Et. iz κόϝιλος, kor. k'ewā, obokati, lat. cavus (iz cowos), gl. κυέω] 1. izdolben, votel, vzbokel, trebušnat, ναῦς spodnji del ladje, ladjin bok, λιμήν prostoren. 2. vglobljen, globoko ali med gorami ležeč, Λακεδαίμων od gor obdan; ὁδός klanec, soteska, ποταμός z visokimi, strmimi bregovi; pri Arijanu: narasla, od valov razburkana reka. – subst. τὸ κοῖλον globel, dolina; λιμένος zaliv.

νάπη, ἡ νάπος, ους, τό z gozdom obrastla globel, gozdna dolina, kotlina, soteska, klanec v gozdu.

(πτύξ), πτυχός, ἡ ep. poet. πτυχή, ἡ poet. 1. a) guba, pola, plast, sklad, vrsta, stran; b) kovinska plošča. 2. dolina, globel, klanec, prepad, sedlo; zaliv.

πύλη, ἡ 1. vratnica, vrata. 2. vhod, dohod, odprtina, ustje. 3. soteska, klanec, sedlo. 4. Πύλαι, ῶν, αἱ a) = Θερμοπύλαι; b) trdnjava v soteski, ki pelje iz Mezopotamije v babilonsko nižino.

στενό-πορος 2, ion. στεινό-πορος (πόρος) ki ima ozek (tesen) prehod, tesen, τὸ στενόπορον soteska, klanec.

στενός 3, ion. στεινός [Et. iz στενϝός] comp. at. στενότερος, sup. στενότατος ozek, tesen, droben, neznaten; subst. a) ἡ στενή ozka proga (dežele); τὸ στενόν in τὰ στενά ožina, soteska, klanec; b) τὸ στενόν skromne razmere, pomanjkanje, sila, zadrega, stiska.

στενοχωρία, ἡ ožina, soteska, klanec; pren. stiska, zadrega NT.

στεν-ωπός 2, ion. στειν-ωπός (ὀπή) ozek, tesen; subst. ὁ soteska, klanec, morska ožina, ozka pot, ulica.

ὑπερβολή, ἡ (ὑπερ-βάλλω) 1. a) prehod, prehajanje; b) prehodišče, prelaz, klanec, vrh. 2. kar je čez mero, pretiravanje, obilnost, izobilje, velika množica, pretežnost, premoč; prekašanje; prednost, višek, vrhunec μανίας, καθ' ὑπερβολήν črezmerno, preveč, preobilno NT. 3. obotavljanje, odlog, zavlačevanje, odlaganje.

χαράδρα, ἡ, ion. χαράδρη [Et. podaljš. kor. g'her-d-, praskati, iz g'her-, sršiti se, praskati, sor. χαράσσω, χέραδος = χεράς, άδος grušč] razpoka: 1. klanec, kotlina, globel, prepad, soteska, tokava. 2. hudournik; žleb, struga, jarek, potočina.