Franja

ἀνα-βάτης, ου, ὁ, poet. ἀμβάτης 1. kdor je kam splezal, jahač, jezdec. 2. voznik, voditelj slonov.

ἀνα-βᾰτικός 3 kdor se spretno popne na konja, spretno zajahajoč, spreten jezdec.

ἐπ-εμβάτης, ου, ὁ poet. jezdec, jahač, voznik.

ἐπιβάτης, ου, ὁ (ἐπι-βαίνω) kdor na kaj stopa (na konja ali na voz), jezdec, pomorščak, popotnik, ἐλεφάντων vodnik.

ἐπιβήτωρ, ορος, ὁ (ἐπι-βαίνω) ep. jezdec, borilec na vozu; συῶν merjasec.

ἱππεύς, έως, ὁ (ἵππος) [gen. ion. -ῆος, n. pl. -ῆς, -εῖς, ion. -έες in -ῆες, acc. -έας] 1. voznik, borilec, tekmec na vozu. 2. jahač, jezdec, konjik. 3. vitez: a) v Sparti: kraljeva telesna straža; b) v Atenah: meščani drugega davčnega razreda, ki so morali služiti kot konjeniki.

ἱππ-ηλά-τα, ὁ (ἐλαύνω) ep. jezdec, konjik, borilec na vozu; adi. viteški.

ἱππικός 3 (ἵππος) 1. kar spada h konju (ali vozu), ki se tiče konja (= ἵππων), konjski, vozni, vprežen; δρόμος tek konj, ναυάγια koščki (razbitega) voza, ὀχήματα s konji naprežen voz, ἀγών tekma v hitri vožnji. 2. ki se tiče jezdeca ali konjice, konjiški, θώραξ oklep za jezdeca, μάχη, λόχος na konjih, δύναμις moč konjice, konjica. 3. poznavalec konj, spreten jezdec, izveden v konjereji. 4. a) ἡ ἱππική (sc. τέχνη) spretnost v jahanju, umetnost jahanja, jezdarstvo, konjiška služba, vežbanje v jahanju; b) τὸ ἱππικόν konjica, konjištvo, napreženi vozovi, pratež.

ἱππότᾰ, ὁ ep. ἱππότης, ου, ὁ [Et. idevr. ek'wotā, lat. eques, itis iz ek'wo-t] jezdec, konjik, borilec na vozu, vitez; adi. na konju, viteški, junaški.

κελητίζω ep. jaham na dirjalcu (konju za dirko), spretno jaham (kot jezdec, ki skače z enega konja na drugega).

πλήξ-ιππος 2 ep., dor. πλάξ-ιππος (πλήσσω) ki biča konje, krotilec konj, jezdec, jahač.