Franja

ἀ- predpona: 1. alpha privativum = ne-, brez (pred nastopnim samoglasnikom ἀν-) ἄ-τιμος, ἀν-αίτιος; et.: nastalo iz idevr. n̥, lat. in, nem. un, slov. je (iz ę), ne-je-voljen, ne-je-veren; prim. lat. in-nocens, nem. un-schuldig). 2. alpha copulativum (iz ἁ-, σα-, idevr. sm̥ = skupno, so-, lat. sim-, nem. iz istega korena zu-samm-en, slov. sam = ipse, solus) ἁ-πλοῦς, lat. simplex; ἅ-πας. 3. alpha protheticum: ἀ-στήρ, prim. lat. stella (iz ster-la), nem. Stern; ἀ-μέλγω slov. molzem.

ἀγα- predpona [Et. ἀγα, iz m̥ga, sorodno μέγα] zelo, jako, pre-.

ἀγά-ννιφος 2 ep. (νείφω) [Et. ννίφος iz σνιφος, slov. sneg] močno zasnežen, s snegom pokrit, snežen.

Ἀγασίας, ου, ὁ Grk iz Stimfala, Ksenofontov prijatelj.

ἀγγεῖον, τό (iz ἀγγέσιον, ἄγγος) posoda, shramba, skrinja; lobanja, črepinja.

ἀγγέλλω (iz ἀγγέλ-jω, ἄγγελος) [fut. ἀγγελῶ, ion. -έω; aor. ἤγγειλα in (redko) ἤγγελον; pf. ἤγγελκα, ion. plpf. pass. ἄγγελτο; aor. pass. ἠγγέλθην, ion. ἠγγέλην] 1. javljam, sporočam, izjavljam; zapovedujem, velevam; ὁ ἀγγέλλων glasnik, τὰ ἀγγελθέντα glas, vest. – Veže se s ὅτι, ὡς, acc. c. inf. in pt.: Ὀρέστην βίον λελοιπότα da je O. umrl; v pass. osebni sklad: Κῦρος ἀγγέλλεται τετελευτηκώς poroča se, da je K. umrl. 2. med. izjavljam (Θεύκρῳ φίλος εἶναι, da sem …).

ἄγγελος, ὁ [Et.: sor. s perz. ἄγγαρος državni poštni sel; lat. angelus je iz gršk.] 1. sel, glasnik, (od)poslanec. 2. NT angel, apostol.

ᾰ̓γείρω [Et. iz ἀ-γέρ-jω, koren: ger, lat. grex, čreda; gremium, naročje; slov. grmada; perišče, prgišče (iz pregršta), pogrniti, iz po-grt-niti. Sorodne grške besede: ἀγορά, ἄγυρις, ἀγύρτης. – Obl. fut. ἀγερῶ, aor. ἤγειρα, cj. -ομεν, med. ἠγειράμην (ep. ἀγ-); aor. 2. med. ep. ἀγερόμην (sink. ἠγρόμην, ἤγρετο, inf. ἀγερέσθαι, pt. ἀγρόμενος); pf. pass. ἀγήγερμαι (3. pl. plpf. ἀγηγέρατο); aor. pass. ἠγέρθην, ep. 3. pl. ἤγερθεν in ἄγερθεν]. 1. act. zbiram, na-, pobiram; sklicujem (zborovanje); pobiram darove, beračim; pridobivam. 2. pass. zbiram se, shajam se, θυμὸς ἐς φρένα ἀγέρθη zavest (pogum) se mu je vrnila. 3. med. a) nabiram zase, beračim; b) = pass.; ἀγρόμενος zbran, σύες svinjske črede.

ἁγηλατέω, ἀγη- (ἄγος, ἐλαύνω) iz-, preganjam (proklete).

ἀγκών, ῶνος, ὁ [Et. iz kor. anq- "upogniti, kriviti"; lat. Ancus, krivorok, lastno ime; uncus, aduncus, kriv, skrivljen; ancrae dolina, dol; strslov. ąkotъ, = kljuka, kavelj, prim. še lat. angulus = kot, anulus – prstan; slov. ogel, vogel; nem. Angel = želo, Türangel = stožer, Fischangel = trnek] 1. roka, laket, komolec. 2. umol, štrlina, ogel (τείχεος), zavoj, zavinek, (ποταμοῦ). 3. klanec, globel.

ἀγλᾰός 3 ep. poet. [Et. iz ἀ-γλαϜός, sorodno z γλαυκός svetel, γελάω smejati se, γλήνη zenica, oko] svetel, sijajen, bliščeč; čist, bister (ὕδωρ), slaven, krasen, prelep (υἱός, ἄποινα, δῶρα).

ἀγνοέω (γνῶναι) [ep. -νοιέω, aor. 1. iter. ἀγνώσασκε, fut. med. ἀγνοήσομαι s pas. pomenom] 1. ne (s)poznam, ne vem, ne umevam, ne opažam (τινά, τινός, περί τινος); – pass. ἀγνοοῦμαι ne ve se o meni, nepoznan sem, τὰ ἠγνοημένα neznane dežele; – οὐκ ἀγνοέω prav dobro vem. 2. intr. motim se, dvomim, grešim (iz nevednosti ali slabosti) NT.

ἄγνοια, poet. ἀγνοία, ion. -ίη, ἡ (ἀγνοέω) 1. neznanje, nevednost, ὑπ' ἀγνοίας iz nevednosti. 2. nespamet, zmota, pregrešek, greh.

ἄγνῡμι ep. poet [Et. iz Ϝάγνυμι kor. vag, upognem, krivim, lat. vagus, okoli se potikajoč, nestalen; vagor, nem. wanken, Wankelmut. – Obl. fut. ἄξω, NT ἐάξω, aor. ἔαξα, ep. ἦξα; aor. 2. pass. ἐάγην, ep. ἄγην, 3. pl. ep. ἄγεν = ἐάγησαν, cj. NT ἐαγῶ, pf. 2. act. ἔᾱγα]. 1. act. lomim, razbijam, razdiram. 2. med. in pf. 2. act. lomim se, zdrobim se, počim, zavijam se (ποταμός): περὶ καμπὰς πολλὰς ἀγνύμενος ki se zavija v mnogih ovinkih; pf. ἔαγα zlomljen sem, razbit sem.

ἀγορῆ-θεν ep. adv. iz skupščine.

ἀ-γοστός, ὁ ep. [Et. najbrže iz ἀγορστός; kor. ger; prim.: strsl. grst, dlan, slov. prgišče] dlan.

ἄγρα, ἡ, ion. ἄγρη (ne iz ἄγω!) 1. lov, lovljenje. 2. lovski plen, divjačina.

ἀγρι-έλαιος, ου, ἡ divja oljika (adi.: iz divje oljike).

ἀγχέ-μαχος 2 (ἄγχι, μάχομαι) iz bližine se boreč; ὁ ἀ. borilec iz bližine, ὅπλα orožje za boj iz bližine.

ἀγχί-μολος 2 (μολεῖν) ep. približujoč se, blizu; ἐξ ἀγχιμόλοιο iz bližine, od blizu, ἀγχίμολον μετ' αὐτόν takoj (tik) za njim.