Franja

ἔπ-αυλος, ὁ (αὐλή) ep. poet. hlev, ograja (za živino), τὰ ἔπαυλα hlev, staja, livada.

ἦθος, ους, τό [Et. poleg ἔθος, gl. ἔθω] 1. a) navadno bivališče, stanovanje, sedež; b) dežela, domovina, stan, mesto; pri živalih: hlev, staja, svinjak, pašnik. 2. navada, šega, običaj. 3. značaj, mišljenje, življenski nazori.

ἱπποφόρβιον, τό 1. čreda konj. 2. konjski hlev.

ἱππών, ῶνος, ὁ (ἵππος) 1. konjušnica, konjski hlev. 2. postaja za izmenjavanje konj.

κευθμός, ὁ, κευθμών, ῶνος, ὁ κεῦθος, ους, τό ep. 1. skrivališče, skrita globel, globina; poet. prepad, brezdno, jama, γαίης zemeljske dolbine. 2. hlev, svinjak. 3. bivališče, ležišče, grobnica νεκύων.

κλεισίον, τό koliba, hišica, koča, hlev.

κοπρία, ἡ, κόπριον, τό κόπρος, ὁ [Et. kor. k'oqw-] 1. blato, nesnaga, smeti, gnoj NT. 2. gnojišče, ograja, hlev.

ποιμνήιος 3 (ποίμνη) ep. ki spada k čredi, σταθμός (kravji, ovčji) hlev.

σηκάζω (σηκός) [aor. pass. 3 pl. ep. σή-κασθεν] zapodim (ovce) v ograjo, zaprem v hlev ἐν αὐλίῳ.

σηκός, ὁ [Et. iz tweq-, tlačiti, gl. σάττω] 1. ograja, osek, hlev. 2. poet. ograjen sveti okraj, svetišče. 3. ograjen oljčni štor.

στα-θμός, ὁ (ἵστημι) [pl. οἱ σταθμοί in τὰ σταθμά] 1. stojišče, bivališče; a) hlev, staja, σταθμόνδε v hlev; b) dvor(ec); c) stanovanje, poslopje; d) postaja, postajališče, počivališče, prenočišče, σταθμὸν ποιέομαι ustavim se, postojim; e) pot med dvema postajama, pot enega dne, dnevni pohod. 2. stojalo, steber, podboj. 3. a) utež, teža:; b) tehtnica.

στατός 3 (ἵστημι) ep. poet. stoječ, ἵππος (v hlev) postavljen, v hlevu stoječ, spočit, ὕδωρ stoječa voda, mlaka.