-
ἄ-ζηλος 2 1. brez zavisti, nezaviden. 2. nezavidan; pren. nesrečen, grozen, strašen; θέα dovoljen.
-
αἰᾱνής 2 1. (αἰεί), večen. 2. a) [Et. iz αἱϜ-ανής, lat. saevus, gršk. Ἅιδης; brez obrazila -vo – je tvorba nem. sehr = zelo iz pragerm. sai-ra] bolesten, žalosten, grozen, bolan; b) temen, mračen.
-
αἰνός 3 (αἴνυμαι) ep. ion. poet. strašen, strahovit, grozen, silen, poguben, nesrečen. – adv. αἰνῶς in αἰνά grozno, strašno, zelo; αἰνὰ τεκοῦσα (na nesrečo rodivši) nesrečna mati.
-
ἀ-μήχᾰνος 2 (μηχανή) 1. act. kdor si ne more (ne ve) svetovati ali pomoči, v zadregi, v stiski, τινός zaradi koga, nezmožen, nesposoben εἴς τι, δρᾶν ἔφυν ἀ. po svoji naravi sem nezmožna (tako) ravnati; γυνή trapast, prismojen; ἀμηχάνως ἔχω ne morem, sem nesposoben. 2. pass. za kar ni pomoči (sredstva) a) težaven, nemogoč, nedosežen; ἀμήχανόν ἐστι nemogoče je; ἀμήχανός ἐσσι πιθέσθαι pretrmast si, da bi …, nikakor te ni mogoče prepričati; ὁδὸς ἀμήχανος εἰσελθεῖν pot, po kateri ni mogoče hoditi; ἀμήχανα nemogoče stvari; b) neverjeten, nepopisen, neizrekljiv; τὸ κάλλος nepopisna, zelo velika lepota; ἀμήχανος ὅσος nepopisno, neizrečeno velik; ἀμήχανοι τὸ πλῆθος nešteta množica; ἔργα strašen, grozen; ἀμήχανα παθεῖν grozno, strašno trpeti; ἀμήχανον ὅσον χρόνον silno dolgo časa; c) ki se ne da premagati (ozdraviti, odvrniti); ὄνειρος nerazumljiv, ki se ne da razložiti; συμφορά, κακόν nepremagljiv, neodvraten; νόσος neozdravljiv; ἀμήχανός ἐσσι tebi ni nihče kos.
-
ἀν-αύδητος 2, dor. ἀν-αύδατος in ep. in poet. ἄν-αυδος 1. brez glasu, nem, molčeč, skriven, tajen. 2. neizrečen, grozen, strašen.
-
ἀν-ήκουστος 2 (ἀκούω) nezaslišan, nečuven, grozen, strašen.
-
ἄ-πλᾱτος 2 (πελάζω) poet. komur se ne morem ali ne smem približati; grozen, strašen αἶσα.
-
ἀπότροπος 2 (ἀπο-τρέπω) 1. ep. proč obrnjen, ločen, samoten, oddaljen od. 2. poet. od česar se kdo proč obrača, mrzek, grozen.
-
ἀρητός ion. = ἀρᾱτός proklet, strašen, grozen (drugi = ἄρρητος neizrečen, nedopoveden).
-
ἀ-τερπής 2 ep. ἄ-τερπος 2 (τέρπω) nevesel, neprijeten, žalosten, grozen; ἀτερπέστερος εἰς ἀκρόασιν manj prijeten za poslušanje.
-
αὐτό-χειρ, ρος, ὁ, ἡ (χείρ) kdor z lastno roko izvrši, mori, lastnoročen, moriven; subst. začetnik, povzročitelj, storilec, morivec; μίασμα grozen, strašen bratomor.
-
ἄ-φατος 2 (φημί) ion. poet. neizrečen, nedopoveden, zelo velik, neštet, ogromen, mogočen, grozen, strašen.
-
βλοσυρός 3 ep. grozen, strašen, strahovit, resen.
-
βλοσυρ-ῶπις, ιδος (ὤψ) ep. grdogled, grozen, strašen.
-
δεινός 3 kogar se je treba bati 1. a) častitljiv, vzvišen, spoštovan; b) strašen, grozen, grozovit, (na)gnusen, nevaren, δεινόν ἐστιν prehudo je, preveč je; τὸ δεινόν strah, groza, nezgoda, nesreča, nevarnost, sila; δεινὸν γίγνεται, μή nevarnost preti, bati se je, da; οὐ δεινόν ἐστι, μή ni se bati, da; οὐδὲν δεινοὶ ἔσονται, μὴ βοηθέωσιν ni se treba bati, da ne bi pomagali; δεινὸν ποιοῦμαί τι zamerim, jezim se, čudim se; δεινὸν ἡγοῦμαί τι smatram za nesrečo; δεινόν τι πάσχω trpim kaj strašnega. 2. izreden, čudovit a) silen, mogočen, izvrsten, δεινόν τι κάλλος čudovita lepota; δεινότατος σαυτοῦ ἦσθα samega sebe si daleč prekosil; b) spreten, vešč, sposoben z inf., χρῆσθαι, δεινὸς λέγειν spreten govornik, δεινός τι v čem; c) nezaslišan, strahovit. – adv. δεινῶς strašno, zelo, izredno, δεινῶς φέρω = aegre fero, težko prenašam, ἔχω sem v groznih razmerah.
-
δυσθέᾱτος 2 (θεάομαι) poet. grozen, strašen; ὄμμα strašen pogled ali prizor.
-
δυσ-πρόσοπτος 2 (προσ-οράω) poet. ki se težko pogleda, grozen, strašen, nesrečonosen.
-
δυσ-πρόσωπος 2 poet. neličen, grd, grozen.
-
δύσχῑμος 2 (χιών) zelo zimski, grozen, strašen χθών.
-
ἔκ-θεσμος 2 grozen, strašen ὄναρ.