Franja

Αἰγάλεως, ω, ὁ, τό Αἰγάλεων ὄρος gorovje v Atiki.

Δίνδυμον, τό gorovje v Frigiji; μήτηρ Δινδυμήνη frigijsko-lidijska boginja Kibela.

Ἐρύμανθος, ὁ gorovje v Arkadiji; adi. Ἐρυμάνθιος 3; θήρ erimantski merjasec.

ἴδη, ἡ, dor. ἴδα (ῑ) 1. z gozdovi obrastlo gorovje, goščava, gozd, šuma, les(ovje). 2. Ἴδη gora v Troadi, Ἴδηθεν od Ide sem; adi. Ἰδαῖος 3.

Καύκασος, ὁ Καύκασις, ιος, ὁ gorovje Kavkaz.

Κυλλήνη, ἡ, dor. Κυλλᾱ́νᾱ 1. gorovje v Arkadiji, rojstni kraj Hermov, ki se zato imenuje Κυλλήνιος. 2. pristanišče v Elidi; preb. ὁ Κυλλήνιος. 3. mesto v Ajolidi.

Λύκαιον, τό (sc. ὄρος) gorovje v južni Arkadiji, posvečeno Zevsu; Λύκαια, τά praznik likejskega Zevsa, ki se je obhajal z bojnimi igrami.

Νήριτον, τό gorovje v severni Itaki.

Ὄθρῡς, υος, ἡ gorovje v južni Tesaliji.

Ὄρβηλος, ὁ gorovje v zahodni Trakiji.

ὄρος, ους, τό, ep. ion. οὖρος [Et. iz kor. er, vzdigovati se, gl. ὄρνυμι. – Obl. dat. pl. ὄρεσσιν, gen. in dat. ep. ὄρεσφιν] gora, grič, gorovje, planina.

ὄσσα, ἡ [Et. iz ϝοκjα, woqwja gl. ἔπος] 1. glas, vest, govorica, pripovedka. 2. person. Ὄσσα, ἡ Zevsova glasnica. 3. Ὄσσα, ἡ gorovje v Tesaliji.

Πάγγαιον, τό gorovje v Makedoniji.

Πάρνης, ηθος, ἡ gorovje na meji med Atiko in Bojotijo.

Πήλιον, τό gorovje na tesalski meji; adi. Πηλιάς, άδος, ἡ pelijski, z gore Pelion.

Πίνδος, ὁ gorovje na meji med Tesalijo in Epirom.

Ῥοδόπη, ἡ gorovje v Trakiji.

Σίπυλος 1. ὁ gorovje v Mali Aziji med Frigijo in Lidijo. 2. ἡ mesto ob tem gorovju.