Franja

ἄζα, ion. ἄζη, ἡ [Et.: iz azd-ja, kor. as, goreti, zgoreti; slov. ozdíti, ozdím, darren; ozdíca, die Darre; lat. areo (iz aseo), sušiti se] ep. 1. suša, prah. 2. nesnaga, plesnoba.

αἴθω (samo pr. in impf.) [Et.: kor. aidh, idh, goreti, svetel biti; odtod gršk. αἶθος ogenj, požar; αἴθων, αἶθοψ žareč, svetel; ἰθαρός čist, veder, jasen, αἰθήρ zrak (= jasno nebo), αἴ-θουσα svetel prostor, dvorana itd., lat. aedes. soba, hiša (= kraj domačega ognjišča), slov. isteja, isteje (iz idh-sto), lat. aestas (iz aidh-st-) vroč čas, poletje] 1. act. a) trans. za-, sežigam (po)palim, pustošim z ognjem; b) int. gorim, svetim, plapolam. 2. pass. vnamem se, gorim, plamtim; ἔρωτι od ljubezni sem vnet.

θέρος, ους, τό [kor. gwher (gl. θερμός) slov. gor-eti, gre-ti (iz gwhrē-), žerja-vica, po-žar, žareti itd. – gen. εος, ους] 1. gorkota, vročina, poletje. 2. (zrela) setev, žetev, letina.

καίω, at. κᾴω, κάω [Et. iz καιϝω, καϝjω, idevr. qew-jō, kor. qēu, qeu, goreti. – Obl. fut. καύσω, aor. ἔκαυσα, -άμην, pf. κέκαυκα, -μαι aor. p. ἐκαύθην, fut. pass. καυθήσομαι; ep. praes. inf. καιέμεν, aor. act. ἔκηα, κῆα, cj. 1 pl. κήομεν, opt. 3 sg. κήαι, med. κήαντο, pt. κηάμενος, aor. pass. ἐκάην, inf. καήμεναι, poet. aor. pt. κέας]. 1. act. a) (za)žgem, (za)palim, zažigam; b) sežigam, pustošim. 2. pass. zažgem se, vnamem se, gorim, zgorim. 3. med. zapalim, zažigam si kaj.

φλέγω [Et. kor. bheleg, svetiti se, goreti; lat. flagro, flamma, fulgeo, fulgor, oris, fulgur; nem. blitzen (iz blikzen). – Obl. fut. φλέξω, aor. ἔφλεξα, pass. pf. πέφλεγμαι, aor. ἐφλέχθην; vzpor. obl. φλεγέθω in φλογίζω] 1. trans. (za)palim, zažigam, vnemam, razsvetljujem, se-, požigam, uničujem τί, ἄταν οὐρανίαν razplamenim nesrečo do neba; pren. razburim, razvnamem, mučim. 2. intr. in pass. žarim, svetim, sijem, gorim, plamenim; pren. vnamem se, razburim se.