Franja

αἶθ-οψ, οπος, ὁ, ἡ (αἴθω, ὤψ) 1. žareč, svetel, bliščeč, leskeč. 2. goreč, nagel, hud (ἀνήρ).

αἴθων 2, gen. ωνος, poet. ονος (αἴθω) 1. goreč, sijajen, svetel, žareč, temnordeč, temen. 2. vnet, ognjevit, silen (ἀνήρ).

διά-θερμος 2 zelo vroč, razgret, goreč, nagel.

διά-πυρος 2 (πῦρ) 1. žareč, razbeljen, goreč. 2. ognjevit, razvnet, strasten.

ἔμ-πυρος 2 (πῦρ) v ognju, ognjen, goreč, τέχνη umetnost delavcev z ognjem, τὸ ἔμπυρον žgalna daritev, žrtev za umrlim (iz katere se je izpraševala božja volja).

ζηλωτής, οῦ, ὁ (ζηλόω) 1. posnemalec, občudovalec, častilec. 2. NT gorečnež, zelot; ζηλωτής εἰμι goreč, vnet sem za kaj τινός.

θερμός 3 [Et. kor. gwher, gorek; lat. formus, gorek, nem. warm; gl. θέρος] 1. vroč, gorek, topel, vrel, razbeljen; τὰ θερμά topli vrelci, toplice. 2. pren. vnet, hud, goreč, ognjevit, strasten, drzen, razdražen; πολλὰ καὶ θερμὰ κακὰ μοχθέω trpim mnogo hudih nadlog.

θεσπι-δαής 2 (θέσπις, δαίω) ep. silno goreč ali švigajoč.

καύστειρα adi. fem. (καίω) ep. vroč, goreč, hud μάχη.

κήλεος 2 κήλειος (καίω) ep. goreč, plapolajoč, plameneč (κηλέῳ dvozložno).

πάν-αιθος 2 (αἴθω) ep. ves goreč, bliščeč, zelo sijajen, zelo svetel.

πυρι-φλεγής 2 (φλέγω) žgoč, goreč.

πυρι-φλέγων, οντος, ὁ od ognja (v ognju) goreč.

σφοδρός 3 (σφαδάζω) 1. hud, silen, strasten, močen, delaven, odločen, krepak, goreč, natančen. 2. o stvareh: težek. – adv. σφοδρῶς silno, zelo.

φλογώδης 2 (φλόξ, εἶδος) goreč, plameneč, ognjen, φλογώδης γίγνομαι vzplamtim, vzplamenim, plamen buhne.