Franja

ἀνδρόμεος 3 (ἀνήρ) ep. moški, človeški; ψωμοί kosci človeškega mesa; ὅμιλος gneča ljudi.

κλόνος, ὁ ep. bojni hrup, bojni metež, gneča.

κλύδων, ωνος, ὁ (κλύζω) val, valovje, šum(enje), pritisk valov, butanje ali kipenje valov; ἄπορος κακῶν κλυδών naval, napad (sovražnikov, nesreče), ἔφιππος gneča, vrvenje konj.

ὅμαδος, ὁ (ὁμός) hrup, hrušč, šum, vrvenje, bučanje (viharja), množica, gneča, svet (ljudje).

ὅμῑλος, ὁ [Et. iz ὁμο-μῑλ-, lat. miles, itis; mil-it-es = skupno stopajoči] 1. truma, krdelo, množica, shod, skupščina. 2. bojna truma, tolpa, bojna gneča, boj, bojni hrup.

οὐλαμός, ὁ [Et. iz kor. wel, gl. εἰλέω] vrvenje, gneča, vrsta, množica.

πυκνότης, ητος, ἡ (πυκνός) gostota, trdnost, množica, gneča, stisnjenost; preudarnost, jedrnatost, jedrovitost.

στενότης, ητος, ἡ, ion. στεινότης in στένος, τό, ep. στεῖνος, ὁ 1. tesen (ozek) prostor, ožina, soteska. 2. tesnoba, gneča, stiska.

στῖφος, ους, τό [Et. kor. stai, gl. στέαρ] kar je gosto stisnjeno, gosta četa, (natlačena) množica, truma, gneča, trop, νεῶν brodovje.

στροφάλιγξ, ιγγος, ἡ ep. vrtinec, gneča, vrvenje.

τύρβη, ἡ [Et. iz kor. twer, sukati, vrteti; lat. turba (= vrvenje)] zmešnjava, gneča, stiska, vrvenje.

ὠθισμός, ὁ 1. porivanje, suvanje, gneča, pehanje, bojno vrvenje. 2. λόγων prepir, pričkanje.