Franja

δᾱνός 3 (iz δαϝεσνός, δαεινός, δαίω) ep. gorljiv, posušen, suh; ξύλα drva.

δόρυ, ατος, τό [Et. idevr. derewo, drevo, slov. drva, drevo, gršk. δρῦς drevo, hrast. – Obl. ep. ion. δούρατος itd. in δουρός, δουρί, δοῦρα, δούρων, δούρεσσι, poet. δορός, δορί in δόρει, pl. δόρη]. 1. les, deblo, bruno, greda, ogredje, mostnica, brod, ladja, δόρατα lesovje. 2. kar se nareja iz lesa: trojanski konj κοῖλον δόρυ, drog, kopjišče, kopje, sulica, εἰς δόρυ ἀφῖγμαι približal sem se do lučanja kopij, ἐπὶ (εἰς) δόρυ ἀναστρέφω desno krenem. 3. vojska, boj, bitka, δορὶ εἷλον zasužnjil sem, δουρί s silo. 4. a) kopjanik, borilec, vojska; b) plen.

ῑ̓λο-τόμος 2 (τέμνω) ki seka drva; subst. ὁ drvar.

ξυλίζομαι med. (ξύλον) grem po (nabiram si) drva.

ξυλο-κόπος 2 (κόπτω) ki seka (cepi) drva, πέλεκυς sekira za cepljenje drv, drvača, cepnica.

ξύλον, τό [Et. iz qsulo-m, nem. Säule (germ. sūli-z, idevr. qsūlis), sor. ξύω] 1. les, drva. 2. a) treska, poleno, les za kurjavo; b) drevo, hlod (τετράγωνα), kol, drog; c) palica, bet, kij NT; d) klada (mučilo za sužnje), križ NT; e) εἴρια ἀπὸ ξύλου bombaž.

ὕλη, ἡ 1. a) gozd, les(ovje), hosta, šuma; listje, grmovje; ἀγρίη divje sadje; b) drevo, bruno, hlod; stavbni les; gorivo, drva, dračje. 2. snov, tvarina, gradivo; a) vejevje, bičje; b) obtežilo (ladje), butara protja; c) zaloga.