-
ἄγρ-αυλος 2 (ἀγρός, αὐλή) ep. poet. na polju, pod milim nebom prebivajoč; divji (θήρ).
-
ἄγριος (ᾰ) 3 in 2 (ἀγρός) 1. na polju živeč, divji; o kraju: pust, neobdelan; τὰ ἄγρια divjačina, zveri; μέλι ἄγριον divji med. 2. a) o ljudeh: hudoben, surov, krut; b) o stvareh: silen, hud, neozdravljiv (ὀδύνη, λύπη, πόνοι); strasten (ἔρωτες) – adv. ἀγρίως silno, divje, besno.
-
ἀγρότερος 3 (ἀγρός) ep. divji, selski, poljski.
-
ἀγρώτης 2 (ἀγρός) divji, θήρ; subst. ὁ kmet, seljak.
-
ἀν-ήμερος 2 neukročen, neobdelan, sirov, divji; ὕλη pragozd.
-
ἀπ-άνθρωπος 2 1. nečloveški, divji; odljuden. 2. brez ljudi.
-
ἄρσην, ενος ep., at. ἄρρην, ion. ἔρσην [Et. kor. eres, močiti, star. perz. aršan, mož] 1. moški, samec, παῖδες moški potomci, sinovi; o oljiki: divji; subst. ὁ ἄρρην moški, mož NT. 2. možat, krepak, jak, močan, silen.
-
βαρβαρόομαι pass. poet. postanem barbar, podivjam; βεβαρβαρωμένος divji, nerazumljiv.
-
βάρβαρος 2 [Et. prv. pom. nerazumljiv, negrški; slov. brbljati, sor. slov. blebetati, lat. balbutio] 1. negrški, inostranski, tuj, barbarski, ὁ βάρβαρος Negrk, tujec, inostranec, barbar; ἡ βάρβαρος(sc. γῆ) barbarska zemlja. 2. neizobražen, sirov, divji; sup. βαρβαρώτατος zelo sirov.
-
βαρύ-φρων 2 buk. kdor velike reči snuje, divji.
-
γοργός 3 [Et. kor. greg', slov. groza] strašen, strahovit, divji.
-
δυσ-κάθεκτος 2 (κατ-έχω) neukroten, divji.
-
ἔν-θηρος 2 (θήρ) poet. podivjan, divji, strašen πούς.
-
ἐξ-αίσιος 2 in 3 1. o osebah: krivičen, hudoben, nepravičen, razuzdan. 2. o stvareh: neizmeren, grozen, strašen, silen, divji φυγή.
-
θήρ, ός, ὁ [Et. idevr. g'hwēr, slov. zver, lat. ferus iz g'hwero-s] 1. zverina, divjačina, divja žival, pos. ropne zveri, grdoba, pošast. 2. stvar, živo bitje; tudi: divji človek.
-
θήρειος 2 (θήρ) divji, zverinski, κρέα divjačina, βία silna moč gozdnih pošasti (Kentavrov).
-
θηριώδης 2 (εἶδος) 1. poln divjih živali (zverin). 2. živalski, divji, sirov.
-
θηρο-μιγής 2 (μείγνυμι) z zverinami pomešan, divji, ὠρυγή zmedeno kričanje.
-
θρασύς, εῖα, ύ 1. pogumen, srčen, neustrašen, drzen, πόλεμος divji, brezobziren. 2. kljubovalen, trmast, predrzen, οὐκ ἆρ' ἐκείνῳ προσμῖξαι θρασύ torej ni niti varno njemu se bližati? – adv. θρασέως pogumno, predrzno; comp. θρασύτερον.
-
θῡμόω (θυμός) 1. act. jezim, dražim. 2. pass. s fut. med. [θυμώσομαι, aor. ἐθυμώθην, pf. τεθύμωμαι] razjezim se, (raz)srdim se, razjarim se, vzkipim, τινί nad kom, εἰς κέρας pokažem z rogovi svojo besnost, τὸ θυμούμενον jeza; θυμούμενος (ἵππος) divji.