Franja

ἀκμή, ἡ (ἀκίς) 1. ost, ostrina, konec; ἐπὶ ξυροῦ ἀκμῆς na ostrini britve v odločilnem trenutku; ποδῶν ἀκμαί prsti nog, noge; ἀμφιδέξιοι ἀκμαί prsti obeh rok, obe roki. 2. najlepši cvet, cvet, vrhunec, vrhunec razvitka, cvetoča doba ἥβης; πρὶν τὸν σῖτον ἐν ἀκμῇ εἶναι preden je žito dozorelo; θέρους najtoplejši čas leta, χειμῶνος najhujša zima; πληρώματος cvet, jedro, ἀκμὴν ἔχω, ἐν ἀκμῇ εἰμί sem v cvetu, na vrhuncu razvitka, dosežem višek. 3. ugoden, primeren čas za (ἔργων, ἕδρας, λόγων, γάμων, μάχης), ἐπ' αὐτὴν τὴν ἀκμὴν ἥκει prišlo je do odločilnega trenutka.

ἀνθέμιον, τό ἄνθεμον (ἄνθος) cvetlica, cvet, ἀνθέμια ἐστιγμένος s cvetličnimi liki (okraski) tetoviran; poet. ἄνθεμον χρυσοῦ najdragocenejše zlato.

ἄνθος, ους, τό cvetlica, cvet; pren. sijaj, nakit, cvet vojske; μανίας višek blaznosti.

ἐπί-λεκτος 2 (ἐπι-λέγω) od-, izbran, ugleden, imeniten, spoštovan; οἱ ἐπίλεκτοι izbrana vojska, cvet vojakov.

ἥβη, ἡ [Et. iz jēgwā] 1. dorastlost, mladeniška leta, mladost(na doba), mladostna moč, mladostni cvet. 2. a) krepka moška doba; b) začetek vojaške službe; c) mladostna norost, nespamet. 3. pers. Ἥβη boginja mladosti.

θαλία, ἡ, ion. -ίη, ἡ (θάλλω) cvet; pren. cvetoče razmere, velika sreča, radost, obilnost, vesela pojedina (slavnost).

καλλί-βοτρυς 2, gen. -υος, poet. krasen kot grozd, v prekrasnih grozdih (narcis, ki ima kakor grozdje lep cvet).

μέτρον, τό [Et. iz med-tro-m, gl. μέδο-μαι] 1. a) mera, merilo, merska posoda, merska palica; pl. mere in uteži Her. 6, 127; b) pravična mera, ἐκ μέτρου na mero NT; c) pren. merilo, vodilo, pravec. 2. vse, kar se meri, pot, prostor, obseg, kraj, ὅρμου = v pravo pristanišče; dolgost κελεύθου, cvet ἥβης, πίστεως popolna vera NT. 3. mera v stihih, metrum, ἐν μέτρῳ v vezani besedi, v stihih, ἄνευ μέτρου v nevezani besedi, v prozi.

ὄφελος, τό [Et. iz ὀ + φελο sad, prebitek] 1. korist, dobiček, ὄφελος γίγνομαί τινι sem komu v korist, koristim komu, οὐδὲν ὄφελός ἐστί τινος nič ne koristi, nobene koristi ni od česa, τί ὄφελος kaj koristi? kaj pomaga? NT. 2. jedro, cvet vojščakov τοῦ στρατεύματος.

ὥρα, ἡ, ion. ὥρη [Et. iz jώρα, slov. jar, jaro žito; nem. Jahr (stvn. jār), heuer (iz hiu jāru), lat. hornus, letošnji (iz hōjōrinos)] vsak po naravnih zakonih določen čas, doba: 1. (τοῦ ἐνιαυτοῦ) doba, letni čas, posebno: ugodni letni čas, ὥρᾳ ἔτους spomladi, poleti, ὥρα χειμῶνος zima; pl. letni časi, leto, περὶ δ' ἔτραπον ὧραι leta so se obrnila, leto se je iznova začelo, περιτελλομέναις ὥραις v teku let, εἰς ὥρας v naslednjem letu. 2. ὧραι a) pri Her. tudi: podnebje, klima, vreme; b) žetev, poljski pridelki. 3. čas, doba, dnevni čas, dan, ura, trenotek, ugoden čas, τῇ ὥρᾳ tekom časa, ἐν τῇ ὥρῃ o pravem času, ἀεὶ εἰς ὥρας vedno o pravem času, t. j. ob času žetve, ὥρα (ἐστί) čas je. 4. človeška doba; pos. cvet življenja, mladost, čas cvetočih let, mladeniška lepota, zrelost, οἱ ἐν ὥρᾳ mladeniči. 5. Ὧραι person. hčerke Zevsa in Temide, boginje letnih časov.