Franja

ἄλγος, ους, τό [Et. iz podstave aleg-, gršk. ἀλέγω, ἀλεγίζω brigam se za kaj, sor. lat. neg-lego, di-ligo, religens bogaboječ, religio vestnost] bol(ečina), bolest, tuga, nadloga, žalost, bridkost.

δεισι-δαίμων, ονος 2 (δείδω) 1. bogaboječ, pobožen. 2. praznoveren, vražen; zelo veren NT.

εὐλαβέομαι d. p. [augm. ηὐ in εὐ, fut. εὐλαβήσομαι, aor. ηὐλαβήθην, pf. ηὐλάβημαι] 1. a) bojim se, varujem se, čuvam se, sem previden, izbegavam, pomišljam se τί, τινά, z μή, ὅπως μή; b) sem bogaboječ NT. 2. skrbim, skrbno vršim svojo dolžnost Sof. O. R. 47.

εὐ-λαβής 2 (λαβεῖν) 1. previden, oprezen, boječ. 2. pobožen, bogaboječ NT. – adv. εὐλαβῶς ἔχω (= εὐλαβέομαι) varujem se, εὐλαβεστέρως μάρναμαι bolj zavarovan.

εὐσεβέω sem pobožen, bogaboječ, ravnam pobožno, izpolnjujem svojo dolžnost do bogov (staršev, domovine) εἰς, περί τινα, častim bogove τὰ πρὸς θεούς.

εὐσεβής 2 (σέβω) pobožen, bogaboječ, vesten, čist, prost (krivde); τὸ εὐσεβές = εὐσέβεια. – adv. εὐσεβῶς vestno, na pravi način, εὐσεβῶς ἔχει sveta dolžnost je.

θεο-σεβής 2 (σέβομαι) pobožen, bogaboječ.

θεουδής 2 [Et. iz θεοδϝεης, kor. δϝει, gl. δέος] ep. bogaboječ, pobožen.

θρῆσκος 2 bogaboječ, pobožen NT.

ὅσιος 3 in 2 [Et. part. praes. od es-, biti, gl. ἐτεός, ἐτάζω] 1. po božjem ali naravnem pravu zapovedan (določen, dovoljen), lat. fas; ὅσιόν ἐστιν sme se, dovoljeno je, οὐχ ὅσιόν ἐστιν greh je. 2. po naravi (sam po sebi) svet (opp. ἱερός posvečen), pobožen, bogaboječ, veren, vesten, nraven, οὐχ ὅσιος grešen, brezbožen, κεῖρες ὅσιαι očiščene (čiste) roke NT –. adv. ὁσίως po božjem pravu dovoljeno, sveto, pošteno, ὁσίως ἔχει τινί dovoljeno je po božjem pravu, svet običaj je za koga.