Franja

ἀγανός 3 (ἄγαμαι) ep. poet. prijazen, mil, blag, ljubezniv.

ἀγανό-φρων 2 (φρήν) ep. blag, prijazen.

αἰδό-φρων 2 (αἰδώς, φρονέω) milosrčen, usmiljen, blag.

ἀ-λῡ́πητος 2 (λυπέω) poet. ἄ-λῡπος 2 (λύπη) 1. brezbrižen, brezskrben (βίος), brez bolečin, blag (γῆς βάθρον), brez tuge, κακῶν brez nesreče. 2. ne žaleč, ne nadlegujoč; adv. ἀλύπως brez razžaljenja, ne da bi razžalil.

ἁπᾰλός 3 nežen, mehek, mlad, blag, mehkužen; ἁπαλὸν γελάσαι sladko se zasmejati, namuzniti se.

γνήσιος 3 (γίγνομαι) 1. zakonski, pravi, pristen, enakoroden; τὸ γνήσιον pristnost, resničnost NT. 2. pošten, pravičen, blag NT. – adv. γνησίως v resnici, pošteno NT.

ἐν-ηής 2 [Et. iz ἐν-ᾱϝης, gršk. ἀίτας prijatelj] ep. dobrohoten, prijazen, naklonjen, blag.

ἐπι-εικής 2 (εἰκός) 1. o stvareh: primeren, prikladen, pristojen, spodoben, pravičen ἀμοιβή, λόγος, ἐπιεικέστερα λέγω govorim primerneje, utemeljen πρόφασις, ugoden, sprejemljiv ὁμολογία; τὸ ἐπιεικές pravičnost, krotkost, blago mišljenje NT, ἡ ἐπιεικεστάτη ὁδός najbolj verjetna razlaga; ὡς ἐπιεικές kakor se spodobi, οἷ' ἐπιεικὲς ἔργ' ἔμεν ἀθανάτων kakršna morajo biti; ὅν(sc. μῦθον) κ' ἐπιεικὲς ἀκούειν kar je dovoljeno slišati; πρὸς τὸ ἐπιεικές blagohotno, prizanesljivo. 2. o osebah: sposoben, vrl, obziren, pravičen, razumen, dobrohoten, blag. – adv. ἐπιεικῶς in -κέως dostojno, primerno λέγω, zadostno, dovolj, zelo, precej παραπλησία, približno, takorekoč, seveda.

ἐσθλός 3 ep. poet.; dor. ἐσλός [Et. es + dhlo-s; es = gl. ἐύ-ς iz ἐσ-υ-ς] dober, plemenit, blag, vrl, pošten, hraber, dragocen, ugoden, srečen, zvest; subst. τὸ ἐσθλόν sreča; ἐσθλόν (ἐστιν) z inf. pomaga, koristi; τὰ ἐσθλά dobro, imetje; οἱ ἐσθλοί odlični, plemeniti ljudje.

εὐ-γνώμων 2, gen. ονος (γνώμη) plemenito misleč, blagodušen, dobrohoten, dobrotljiv, blag, pravičen, obziren, razumen, pameten.

εὐ-όργητος 2 (ὀργή) dobrosrčen, blag, brez strasti, miren.

ἐύς, ἐύ, ep. in ion. tudi ἠύς, ἠύ [gen. ἐῆος, acc. ἐύν, ἠύν, gen. pl. ἐάων] dober, vrl, blag, plemenit; subst. τὰ ἐά dobro, imetek θεοὶ δωτῆρες ἐάων.

ἡδύ-πνοος 2, dor. ἁδύ-πνοος (πνέω) poet. ki rahlo, mirno pihlja, tih, miren, rahel, prijeten, blag αὖραι, ὀνείρατα ki obetajo srečo.

ἥμερος 2 (3) [Et. iz jēmero, nem. Jammer] 1. krotek, ukročen, udomačen, domač, cepljen, žlahten. 2. o osebah: blag, krotek, pohleven.

ἤπιος 3 in 2 (ἠπάομαι krpam, zdravim) 1. mil, pohleven, blag, prijazen, dobrotljiv, milosten, τινί komu, ἤπια οἶδα naklonjen sem komu, prijatelj sem komu, τὸ πνῖγος ἠπιώτερον γέγονεν vročina je ponehala, πρὸς τὸ ἠπιώτερον καθίστημι ublažim, potolažim. 2. nežen, olajšujoč, hladilen φύλλα, φάρμακα. – adv. ἠπίως prijazno, tiho.

θεῖος² 3 [comp. θειότερος] 1. božji, božanski, od boga poslan (izvirajoč) γένος, ὀμφή, νόσος, μανία, nadnaraven. 2. bogu posvečen, svet ἀγών, χορός. 3. bogu podoben, blag, odličen, vzvišen, čudovit, popoln. – subst. τὸ θεῖον božanstvo, božja volja (ukrep), previdnost, dogodek po božji previdnosti; τὰ θεῖα božje skrivnosti, strah božji; božji izrek, božja služba, vera. – adv. θείως božje, po božji previdnosti (odredbi).

ἵλαος 2, (ῑ) at. ἵλεως, ων, acc. ἵλεω [Et. iz σι-σλα-ϝος, ἵλεως iz σι-σλη-ϝος, gl. ἵλημι] ep. poet. 1. mil(osten), milostljiv, usmiljen, naklonjen, blag. 2. vesel.

καλός 3 [Et. iz καλϝος, idevr. qal-wó-s, κάλλος iz καλjος. – comp. καλλίων, sup. κάλλιστος; ep. κάλλιμος]. 1. o telesu: lep, brhek, zal, čeden, krasen, ljubek, dražesten τὸ σῶμα, δέμας, εἶδος lepe postave. 2. z ozirom na namen in porabo: lep, čist, κάλλιστον ἀργύριον najčistejše srebro, primeren, poraben, koristen, pripraven πρὸς δρόμον, dober, izvrsten λιμήν, ugoden ἄνεμος; o žrtvah: srečen, ugoden, dober ἱερά. 3. o duši in značaju: vrl, dober, pošten, odličen, plemenit, blag, slaven, καλὸς κἀγαθός lep in blag, vzor moža, καλόν ἐστι, ἐν καλῷ ἐστιν spodobi se, koristno je, častno je. 4. subst. a) ὁ καλός ljubimec, ljubica, ὁ καλὸς κἀγαθός vzor moža, poštenjak; pl. οἱ καλοί boljši sloji, ironično: imenitni gospodje; v polit. zmislu: patriot, aristokrat, domoljub; b) τὸ καλόν, τά καλά α.) lepo, lepota, ἄλλα δ' ἀλλαχοῦ καλά drugi kraji, druge šege; β.) dobro in pošteno, čednost, krepost, dostojanstvo, slava, čast, junaška dejanja, plemenitost, častne službe; pri Spartancih: državljanske dolžnosti in časti; γ.) užitek, veselje, ugodnosti τοῦ βίου; δ.) sreča, odlikovanje. 5. adv. a) καλόν, καλά ep. lepo, srečno, zdrav ἀναχωρέω; b) εἰς καλόν o pravem času, kakor nalašč, ἥκω prikladno; c) ἐν καλῷ α.) na ugodnem kraju; β.) o pravem času, prikladno; γ.) koristno, primerno; d) καλῶς (comp. κάλλιον, sup. κάλλιστα) α.) lepo, brhko, čedno; β.) srečno, ugodno, koristno, primerno, καλῶς ἔχει τινί koristno je komu, pristoji, spodobi se, καλῶς ἐστι, γίγνεται po volji se kaj godi, καλῶς πράττω srečo imam, sem srečen, καλῶς ἔχω dobro se obnašam, dobro se mi godi, srečen sem; γ.) v odgovorih: dobro, prav tako, izvrstno; δ.) plemenito, pošteno, slavno.

λιαρός 3 ep. 1. topel, mlačen. 2. blag, mil, ugoden, miren ὕπνος.

μαλακίζομαι (μαλακός) med. in pass. 1. a) sem mehkužen, počasen, len, slab, malosrčen, bojazljiv; b) sem bolan, slaboten, pomehkužim se, zbolim. 2. dam se omečiti, sem (postanem) mil, blag, prijazen.