-
ἄν-ολβος 2 poet. ἀν-όλβιος 2 ion. 1. nesrečen, beden, ἦμαρ dan nesreče, ὦμοι ἐμῶν ἄνολβα βουλευμάτων o nesrečnih posledic mojih sklepov! 2. nepremišljen, zaslepljen.
-
ἄ-ποτμος 2 ep. poet. nesrečen, beden.
-
δάϊος 3 in ep. δήιος (δαίω) 1. ep. poet. žgoč, plamteč, švigajoč, poguben, strašen, sovražen; subst. ὁ sovražnik, neprijatelj. 2. poet. nesrečen, beden.
-
δείλαιος 3 = δειλός beden, nesrečen, pomilovanja vreden.
-
δειλός 3 (δείδω) 1. plašljiv, strašljiv, bojazljiv, strahopeten. 2. malovreden, slab, sramoten κέρδη. 3. beden, nesrečen, ubožen.
-
δύσ-μοιρος 2 poet. (μοῖρα) δύσ-μορος 2 ep. poet. nesrečen, beden, ubožec δύσμοιρ' ὁρᾶν žalosten pogled.
-
δύσ-ποτμος 2 poet. nesrečen, beden.
-
δύσ-τηνος 2, dor. δύστᾱνος [Et. δυς, στᾱνος, kor. stā, ἵστημι] 1. nesrečen, beden. 2. ostuden, mrzek (bogovom).
-
ἐλεεινός 3, ep. poet. ἐλεινός (ἔλεος) 1. pomilovanja (sočutja, usmiljenja) vreden, nesrečen, beden. 2. usmiljen, milosrčen. – adv. ἐλεεινά revno, bedno, ἐλεεινὸν δρᾶν milosrčno, usmiljeno ravnati.
-
κακο-δαίμων 2, gen. -ονος obseden, besen, nesrečen, beden.
-
λῡγ-ρός 3 (lat. lugeo) ep. poet. 1. žalosten, bridek, poguben, pogubonosen, beden, nesrečen. 2. bojazljiv, slab (v boju), τὰ λυγρά poguba, nesreča, žalost.
-
μέλεος 3 in 2 [Et. iz μέλεσος] ep. ion. 1. brezuspešen, zaman, prazen, ničeven. 2. brezskrben, nespameten, neumen. 3. nesrečen, beden, reven, siromašen, τινός v čem.
-
μογερός 3 (μόγος) težaven, mučen, beden, nesrečen, reven.
-
μοχθηρός 3 (μοχθέω) 1. trudapoln, težaven, nadležen, beden, nesrečen. 2. slab, nesposoben, malopriden.
-
ὀιζῡρός 3 ep. ion. [comp. -ρώτερος, sup. -ρώτατος] žalosten, beden, nesrečen, poguben.
-
οἰκτρός 3 (οἶκτος) [sup. οἰκτρότατος, ep. οἴκτιστος] 1. žalosten, beden, tužen, pomilovanje vzbujajoč, nesrečen. 2. tarnajoč. – adv. οἰκτρῶς, οἰκτρά in οἰκτρόν.
-
παν-δάκρῡτος 2 poet 1. od vseh oplakovan, objokovan. 2. žalosten, beden, pomilovanja vreden, poln solz.
-
σμυγερός 3 poet. težaven, reven, beden.
-
στυγερός 3 (στυγέω) ep. poet. zasovražen, mrzek, sovražen, zoprn, grozen, strašen, poguben, žalosten, čemeren, nesrečen, beden. – adv. -ῶς na strašen način, nesrečno.
-
σχέτλιος 3 in 2 [Et. od σχεῖν, ἔχω] 1. stanoviten, vztrajen; a) močen, krepak, silen, (pre)drzen, smel; b) hudoben, trd, brezbožen, strahovit, grozen, zločest, strašen, poguben; c) brezobziren, neprijazen Ζεύς. 2. beden, nesrečen.