Franja

ἀ-ψόφητος 2 (ψοφέω) ἄ-ψοφος 2 (ψόφος) poet. brez šuma, brezglasen, tih; z gen. ὀξέων κωκυμάτων brez glasnega tarnanja. – adv. ἀψοφητί.

βένθος, ους, τό (gl. βάθος) ep. globina, globočina; ὕλης goščava, šuma; βένθοσδε v globočino.

δρίος, ους, τό, pl. δρία, ep. poet. grmovje, gošča, šuma.

δρυμός, ὁ (δρῦς), pl. τά δρυμά in οἱ δρυμοί ep. in poet. hrastov les, gozd, hrastje, šuma, grmovje.

ἴδη, ἡ, dor. ἴδα (ῑ) 1. z gozdovi obrastlo gorovje, goščava, gozd, šuma, les(ovje). 2. Ἴδη gora v Troadi, Ἴδηθεν od Ide sem; adi. Ἰδαῖος 3.

λόχμη, ἡ (λέχος) brlog, goščava, šuma, grm(ovje).

ξύλ-οχος, ἡ [Et. iz ξυλο-λόχος, gl. λέχος, λόχος] ep. šuma, les, gošča, grmovje, ἐν ξυλόχῳ λέοντος v levovem brlogu.

παραγωγή, ἡ 1. vožnja ob obali. 2. prevara, zapeljevanje. 3. različnost narečja. 4. hitro veslanje v stran, χράομαι τῇ παραγωγῇ tiho, brez šuma veslam v stran.

σῑγή, ἡ, dor. σῑγά [Et. iz σϝῑγᾱ, kor. swig, nem. schweigen (stvn. swīgēn)] 1. molčanje, molk, tihota, mir. 2. molčečnost, σιγὴν ἔχω molčim. – adv. σιγῇ molče, tiho, mirno, brez šuma, skrivaj, σιγῇ ἔχω zamolčim.

συμμιγής 2 σύμμεικτος 2 (-μικτος) 1. zmešan, pomešan, vsakovrsten, namešan, sestavljen, σκιά gosta senca, δρυμός gosta šuma (grmovje). 2. združen, zavezan, skupen κακά.

τάρφος, ους, τό (τρέφω) ep. gošča(va), šuma, grmovje.

ὕλη, ἡ 1. a) gozd, les(ovje), hosta, šuma; listje, grmovje; ἀγρίη divje sadje; b) drevo, bruno, hlod; stavbni les; gorivo, drva, dračje. 2. snov, tvarina, gradivo; a) vejevje, bičje; b) obtežilo (ladje), butara protja; c) zaloga.