Franja

ἀγαστός 3 (ἄγαμαι) čuden, čudovit, diven.

ἀγητός 3 (ἀγάομαι) čudovit, diven, krasen.

ἀξιο-θαύμαστος 2 občudovanja vreden, čudovit.

δαιμόνιος 2 in 3 (δαίμων) vse, kar kaže delovanje višje moči 1. a) od boga poslan, božanski, božji; τὰ δαιμόνια božje reči, božja volja, usoda, božanske skrivnosti, naravni zakoni; b) nesrečen. 2. nadnaraven, neobičen, izreden, čudovit, čuden Rabi se v prijaznem in neprijaznem nagovoru ὦ δαιμόνιε predragi, čudak, nesrečnež, nesrečnik, neumnež, zaslepljenec, brezbožnež. – adv. -ίως, sup. δαιμονιώτατα pod vidnim delovanjem božanstva.

δεινός 3 kogar se je treba bati 1. a) častitljiv, vzvišen, spoštovan; b) strašen, grozen, grozovit, (na)gnusen, nevaren, δεινόν ἐστιν prehudo je, preveč je; τὸ δεινόν strah, groza, nezgoda, nesreča, nevarnost, sila; δεινὸν γίγνεται, μή nevarnost preti, bati se je, da; οὐ δεινόν ἐστι, μή ni se bati, da; οὐδὲν δεινοὶ ἔσονται, μὴ βοηθέωσιν ni se treba bati, da ne bi pomagali; δεινὸν ποιοῦμαί τι zamerim, jezim se, čudim se; δεινὸν ἡγοῦμαί τι smatram za nesrečo; δεινόν τι πάσχω trpim kaj strašnega. 2. izreden, čudovit a) silen, mogočen, izvrsten, δεινόν τι κάλλος čudovita lepota; δεινότατος σαυτοῦ ἦσθα samega sebe si daleč prekosil; b) spreten, vešč, sposoben z inf., χρῆσθαι, δεινὸς λέγειν spreten govornik, δεινός τι v čem; c) nezaslišan, strahovit. – adv. δεινῶς strašno, zelo, izredno, δεινῶς φέρω = aegre fero, težko prenašam, ἔχω sem v groznih razmerah.

ἔκπαγλος 2, adv. ἐκπάγλως (gl. ἐκπλαγῆναι, ἐκπλήσσω) grozen, strašen, strahovit, čudovit, črez mero čuden.

θαῦμα, ατος, τό, ion. θῶμα (θέα) 1. čudež, čudo, čudovita stvar, čudovito delo, umetnina, čudo lep pogled, θαῦμα ἰδέσθαι = čudovit pogled (mirabile visu), θαῦμα ποιοῦμαί τινος (περί τινος) čudim se čemu. 2. začudenje, strmenje, občudovanje; ἐν θαύματί εἰμι, γίγνομαι, ἔχομαί τινος čudim se čemu, θαῦμα ὑπέρχεταί τινα strah obide (izpreleti) koga, θαῦμα ἔχω, θαῦμα ἔχει με čudim se, θαῦμά τινι γίνεται nekdo se mora čuditi.

θαυμάσιος 3, ion. θωμάσιος (θαυμάζω) 1. čuden, čudovit, nenavaden, izreden ὦ θαυμάσιε ἄνθρωπε (ironično) o ti čudni človek, čudak. 2. občudovanja vreden, čudovit – θαυμάσιον ὅσον (mirum quantum) (za) čudo veliko.

θαυμαστός 3, poet. θαυματός, ion. θωυμαστός (θαυμάζω) 1. občudovan, čudovit, čuden, nenavaden, θαυμαστὸν ποιῶ čudno ravnam, θαυμαστὸς γίγνομαι vzbujam pozornost. 2. občudovanja vreden, spoštovan.

θεῖος² 3 [comp. θειότερος] 1. božji, božanski, od boga poslan (izvirajoč) γένος, ὀμφή, νόσος, μανία, nadnaraven. 2. bogu posvečen, svet ἀγών, χορός. 3. bogu podoben, blag, odličen, vzvišen, čudovit, popoln. – subst. τὸ θεῖον božanstvo, božja volja (ukrep), previdnost, dogodek po božji previdnosti; τὰ θεῖα božje skrivnosti, strah božji; božji izrek, božja služba, vera. – adv. θείως božje, po božji previdnosti (odredbi).

θέσ-κε-λος 2 [Et. θεσ (gl. θεός) + κέλομαι] ep. nadnaraven, čudovit, nenavaden.

θεσπέσιος 3, poet. tudi 2 (θεός, σεπ, ἔσπετε) ep. poet. 1. božji, vzvišen, diven, čudovit, neizrekljiv. 2. božanski, silen, neizmeren, velikanski, grozen, θεσπεσίῃ(sc. βουλῇ) po božji volji; θεσπέσιον ὡς ἡδύ neizrečeno sladko, θεσπέσιον οἷον izredno krasno, nepopisno lepo.

θηητός 3 = θεατός ep. čuden, čudovit.

παρά-δοξος 2 (δόξα) nepričakovan, čuden, čudovit, neverjeten, poseben; τὸ παράδοξον izjema, redkost, redek dogodek.

περί-οπτος od vseh viden, občudovan, čudovit.

τερατώδης 2 (εἶδος) čuden, čudovit, nenavaden, važen, pomenljiv.